Jedro

Ob tem, ko je sodišče prve stopnje dopolnitev izvedenskega mnenja sicer pravilno ovrednotilo kot zelo zahtevno, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava ter glede na obseg predmetne zadeve kot utemeljena pokaže pritožbena graja, da je izvedenki nagrada za študij spisa in izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja priznana previsoko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, v preostalem se zavrne, in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegov izrek sedaj v celoti pravilno glasi: »I. Sodni izvedenki gradbene stroke S.G., se za opravljeno izvedensko delo odmerijo nagrada in stroški v znesku 581,90 EUR.

II. Od zneska priznane nagrade in stroškov se obračuna 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 51,50 EUR ter 0,53% prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 3,08 EUR.

III. Sodna izvedenka ni zavezanka za DDV.

IV. Plačilo skupnega zneska odmerjene nagrade in stroškov z znesku 636,48 EUR izvrši finančno računovodska služba sodišča iz založenega predujma na kontu.

V. Neto znesek nagrade se nakaže na osebni račun izvedenke št., odprt pri. Davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine) ter prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se nakažejo na ustrezne račune davka/prispevkov.

VI. Plačilo se izvede najkasneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa.«

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki gradbene stroke S.G. odmerilo nagrado in stroške v višini 860,20 EUR (I. točka izreka), od tega zneska obračunalo 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 76,12 EUR (II. točka izreka) ter 0,53% prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 4,55 EUR (III. točka izreka). Ugotovilo je, da izvedenka ni zavezanka za DDV (IV. točka izreka) ter odločilo, da plačilo skupnega zneska 940,87 EUR izvrši finančno računovodska služba sodišča iz založenega predujma (V. točka izreka) tako, da se neto znesek nagrade nakaže na osebni račun izvedenke, davek in prispevki pa na ustrezne račune davka/prispevkov (VI. točka izreka). Plačilo se pri tem izvede najkasneje v 45 dneh od izdaje tega sklepa (VII. točka izreka).

2. Zoper takšno določitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Zatrjuje, da izpodbijani sklep temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in je v očitnem nasprotju z določbami materialnega prava, podane pa so tudi bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je izvedenki stroške za dopolnitev izvedenskega mnenja namreč priznalo nepravilno in občutno previsoko. Pritožba izpostavlja, da more sodišče neoziraje na zahtevnost osnovnega izvedenskega mnenja zahtevnost njegove dopolnitve ovrednoti v objektivnem smislu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, pri čemer je sklep, da gre za zelo zahtevno mnenje, mogoč le takrat, kadar je izdelava tega zahtevala dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune. Z ozirom, da pa je izvedenka v dopolnitvi svojega mnenja odgovorila na vprašanja, ki so po svoji vsebini manj zahtevna, v pretežni meri pa se je sklicevala na njeno osnovno izvedensko mnenje, je dopolnitev tega mnenja potrebno označiti kot manj zahtevno. Izvedenka stanja nepremičnin v zemljiški knjigi ni preverjala, prav tako pa je predpostavljala, da se stanje nepremičnine od zadnjega ogleda ni spremenilo, zato je uporabila enake podatke o izmerah kot v osnovi cenitvi. Tudi podatkov o identifikaciji v dopolnitvi mnenja ni ponavljala, temveč jih je povzela iz osnovnega mnenja. Zaradi navedenega je izvedenki neutemeljeno vnovič priznanih tudi 138,00 EUR za študij spisa. Ta strošek ji je bil priznan že za osnovno izvedensko mnenje, glede na to, da pa v dopolnitvi tega mnenja odgovarja zgolj na pripombe, ki se nanašajo na razhajanja v osnovnem mnenju in dodatno pojasnjuje že v tem mnenju sprejete zaključke, pa ponovnega študija celotne dokumentacije po prepričanju nasprotnega udeleženca ni mogoče priznati kot potrebnega stroška. Neutemeljeno pa je izvedenki priznanih tudi 230,00 EUR za študij dodatne dokumentacije, saj je zgolj pavšalno opredelila, da je ta dokumentacija (literatura, diplomske naloge ipd.) obsegala več kot 300 strani. Kje naj bi bila ta dokumentacija uporabljena, iz dopolnitve izvedenskega mnenja ni razvidno, zato gre za neupravičeno priglašen strošek, ki ga sodišče ne bi smelo priznati. Podatki o strukturi cen pa dodatne dokumentacije ne predstavljajo, saj gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, ki pa je zaobseženo že v nagradi za izdelavo izvedenskega mnenja. Za dopolnilno mnenje tako ni bilo potrebno upoštevati in proučiti nobene dodatne tehnične podlage, saj izvedenka zgolj pojasnjuje razliko med vrednostjo nepremičnine po podatkih GURS in ugotovljeno vrednostjo nepremičnine iz njenega osnovnega mnenja. Zgolj v enem odstavku pa pojasnjuje tudi, zakaj nadomestitveni strošek za gradnjo objekta ni enak strošku za gradnjo prizidka oziroma zakaj se višina teh stroškov v njenem osnovnem mnenju razlikuje. V zvezi z manjvrednostjo mansarde pa se sklicuje zgolj na podatke osnovnega izvedenskega mnenja, ki so že bili navedeni, dodatno pa podaja izračun manjvrednosti mansarde, kar pa je nasprotni udeleženec predlagal že za izdelavo osnovnega izvedenskega mnenja in bi ga zato moralo zajemati že to. V dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenka po prepričanju pritožbe tako v celoti vztraja pri svojem osnovnem izvedenskem mnenju, zaradi česar priznanje celo višjih stroškov kot za osnovno mnenje (730,40 EUR) ne more biti utemeljeno. Nepravilno pa je sodišče prve stopnje obračunalo tudi prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, saj je izvedenka navedla, da je zaposlena s polnim delovnim časom in ima zavarovanje urejeno drugje. Glede na navedeno nasprotni udeleženec sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo sodišču prve stopnje vrne v novo odločanje, predlagatelju pa naloži plačilo stroškov predmetnega pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo nasprotnega udeleženca je odgovor podala izvedenka, ki se zavzema za zavrnitev pritožbe ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Izpostavlja, da je dejstva, glede katerih je stališče zavzela že v osnovnem poročilu oziroma izvedenskem mnenju, v dopolnitvi tega mnenja zgolj povzela izključno zaradi preglednosti in razumljivosti, medtem ko je za izdelavo dopolnilnega poročila morala ponovno pregledati vso spisovno dokumentacijo ter dokumente, priložene po izdelavi izvedenskega mnenja. Dodatno dokumentacijo, ki jo je proučila za odgovor na zastavljena vprašanja in jo v odgovoru posebej navaja, je izvedenka citirala že v dopolnitvi izvedenskega dela, obseg le-te, ki daleč presega 300 strani, pa bi pritožnik lahko preveril na spletu. Navaja še, da zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin ni preverjala, ker to za odgovor na zastavljena vprašanja ni relevantno. V prepričanju, da je zahtevnost opravljene naloge potrebno pretehtati glede na njeno vsebino, neodvisno od tega, ali gre za osnovno poročilo ali dopolnitev tega, izvedenka vztraja, da je priglašene stroške definirala korektno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 37. členom ZNP, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere naslovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja, pritožba, ki se na pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP sicer sklicuje, pa postopkovnih kršitev argumentirano ne opredeljuje. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje dopolnitev izvedenskega mnenja sicer pravilno ovrednotilo kot zelo zahtevno, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava ter glede na obseg predmetne zadeve kot utemeljena pokaže pritožbena graja, da je izvedenki nagrada za študij spisa in izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja priznana previsoko, kar je narekovalo spremembo izpodbijanega sklepa, kot je razvidna iz zgornjega izreka.

6. Predmetni nepravdni postopek je v teku zaradi razdružitve nepremičnega premoženja udeležencev. Parceli št. 402/4 in 337.S, obe k.o. K., v naravi predstavljata stanovanjsko stavbo z dvoriščem (v nadaljevanju sporna nepremičnina) in sta v lasti predlagatelja do 3/4 celote ter nasprotnega udeleženca do 1/4 celote. Z ozirom, da se lastnika ne moreta sporazumeti, je o načinu delitve potrebno odločiti skladno z drugim od šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). V ta namen, ker samo s potrebnim strokovnim znanjem ne razpolaga, je sodišče prve stopnje v predmetni postopek pritegnilo izvedenko gradbene stroke S.G.. Ta je po opravljenem ogledu in meritvah v izčrpno podanem izvidu in mnenju tržno vrednost sporne nepremičnine ob uporabi načina tržnih primerjav ter nabavnovrednostnega načina ocenila na 142.000,00 EUR. V zvezi z opcijo delitve nepremičnine v naravi se je izvedenka opredelila še do možnosti vzpostavitve etažne lastnine tako, da bi nastali dve samostojni bivalni enoti, vključno s stroškovno posledico. V tem okviru je predlagala način delitve z manjšimi stroški (večje število prostorov v souporabi etažnih lastnikov) ter večjimi stroški (vlaganja v višini 18.000,00 EUR). Ocenila pa je še vrednost mansardnega dela stanovanjske stavbe, v katerem biva nasprotni udeleženec, upoštevaje njegov solastniški delež (1/4 celote) in v tem smislu ponudila možnosti za fizično delitev nepremičnine (skica na list. št. 48).

7. Na tako pridobljeno izvedensko mnenje je nasprotni udeleženec v svoji pripravljalni vlogi z dne 9. 6. 2014 podal pripombe (tržna vrednost nepremičnine je ugotovljena občutno previsoko, sploh upoštevaje, da posplošena tržna vrednost po podatkih GURS znaša le 65.813,00 EUR; izvedenka na enem mestu stroške nadomestne gradnje opredeljuje v višini 800 EUR/m², na drugem mestu pa v višini 900 EUR/m²; tržna manjvrednost mansarde ni le 10%, temveč 30-40%) in predlagal dopolnitev tega mnenja v prepričanju, da mu upoštevajoč dejansko manjvrednost mansarde glede na njegov 1/4 solastniški delež mansarda pripada v celoti.

8. Po opravljenem naroku dne 16. 6. 2014, kjer je predlagatelj navajal, da denarja za izplačilo nasprotnega udeleženca nima, z ozirom, da z vzpostavitvijo etažne lastnine, ki zahteva dodatna vlaganja (18.000,00 EUR), ne soglaša, pa vztrajal pri civilni delitvi, je sodišče prve stopnje s sklepom N 28/2011 z dne 16. 6. 2014 sicer že odločilo v zadevi tako, da se opravi civilna delitev. Naslovno sodišče je po pritožbi nasprotnega udeleženca v razveljavitvenem sklepu I Cp 997/2014 z dne 3. 12. 2014 izpostavilo, da je pri delitvi nepremičnine potrebno kot primarno upoštevati, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katero izkazujejo upravičen interes. Z ozirom, da sodišče prve stopnje možnosti vzpostavitve etažne lastnine po prvem načinu, ki ga je ugotovila izvedenka in je povezan z manjšimi stroški, ni presojalo, je skladno z napotki naslovnega sodišča v že zgoraj citiranem sklepu v okviru novega odločanja sledilo predlogu nasprotnega udeleženca po dopolnitvi že pridobljenega izvedenskega mnenja. Izvedenki S. G. je tako naložilo, da ob študiju spisa in morebitnem ogledu nepremičnine ponovno poda oceno vrednosti nepremičnine glede na pripombe nasprotnega udeleženca zoper njeno izvedensko mnenje, pri tem pa naj navede, koliko je vredna spodnja in zgornja etaža vsaka posebej, kar je izvedenka v dopolnitvi prvotno podane ekspertize tudi storila.

9. Sicer je pritrditi pritožbi, da je dopolnitev izvedenskega dela potrebno ocenjevati v objektivnem pogledu, in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Pregled zadeve pa vendar pokaže, da je sodišče prve stopnje upoštevaje navedena merila predmetno dopolnitev izvedenskega mnenja utemeljeno ovrednotilo kot zelo zahtevno, izvedenki pa hkrati priznalo nagrado za študij spisa ter dodatne dokumentacije. Najprej velja izpostaviti, da se dopolnitev izvedenskega dela izčrpa v odpravljanju morebitnih nasprotij ter pomanjkljivosti osnovnega mnenja ter v obravnavi dodatno zastavljenih vprašanj v okviru relevantnih pripomb strank postopka ter po zahtevah sodišča. Naloga izvedenca zato ni, da v dopolnitvi svojega dela ponavlja že v izvedenskem mnenju zajete dejanske okoliščine konkretnega primera ter v tej povezavi podane strokovne zaključke. Sploh v smislu večje preglednosti ter lažje razumljivosti se zato kot primeren pokaže pristop s sklicevanjem na v osnovnem izvedenskem mnenju že obravnavana izhodišča. Povzemanje le-teh v dopolnitev izvedenskega dela z metodo sklicevanja nanje zato samo po sebi še ne narekuje zaključka o nižji stopnji njegove zahtevnosti.

10. V dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenka že sama pravilno pojasni, da zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin ni preverjala, saj to za odgovor na njej zastavljena vprašanja z vidika stroke ni relevantno. Tudi sicer pa lastniško stanje predmeta delitve v obravnavani zadevi ni sporno in je povzeto že zgoraj, o načinu delitve upoštevaje navedeno pa bo odločilo sodišče. Z ozirom, da udeleženca kakršnihkoli naknadnih sprememb na sporni nepremičnini v naravi po opravljenem ogledu za potrebe izdelave izvedenskega mnenja nista zatrjevala, da bi do teh prišlo, pa ne zatrjuje niti pritožba, je izvedenka v dopolnilnem mnenju lahko izhajala iz ugotovitev o stanju nepremičnine ter izmer, kot so zajete že v osnovi cenitvi, upoštevaje pri tem spremembo pri običajni obrabljenosti zaradi večje starosti objekta. Podatkov o identifikaciji nepremičnine v točki 2 osnovnega izvedenskega mnenja v dopolnitvi tega mnenja zato ni bilo potrebno ponavljati. Nasprotno kot meni pritožba pa se kot potreben pokaže strošek za vnovični študij sodnega spisa. Predmetna dopolnitev izvedenskega mnenja zgolj pojasnjevanje v izvedenskem mnenju zatrjevanih nasprotij ter dodatno argumentiranje že sprejetih zaključkov namreč presega. Ne gre spregledati, da je izvedenka opravila ponovno cenitev tržne vrednosti nepremičnine, ob upoštevanju pripomb nasprotnega udeleženca, ki so zahtevale celo študij obsežnejše dodatne dokumentacije, pa je ocenila še vrednost spodnje iz zgornje etaže posebej, za kar je po oceni naslovnega sodišča, sploh glede na časovno odmaknjenost, ko je od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja do njegove dopolnitve preteklo že več kot leto dni, spisovne podatke morala preučiti znova. Vendar pa ji je iz tega naslova namesto z izpodbijanim sklepom priznanih 138,00 EUR po 3. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - v nadaljevanju Pravilnik (nagrada za študij spisa v obsegu nad 200 do 500 strani) potrebno pravilno priznati 92,00 EUR skladno z 2. točko prvega odstavka istega člena Pravilnika (nagrada za študij spisa v obsegu nad 50 do 200 strani). Ko je bila izvedenki odrejena dopolnitev izvedenskega mnenja, je predmetna zadeva dejansko obsegala le 111 strani, skupaj s prilogami, ki jih je bilo potrebno kot relevantne preučiti (priloga A2 in A4), pa 200 strani ni presegla.

11. Je pa izvedenki pravilno priznana nagrada za študij dodatne dokumentacije v obsegu 300 do 600 strani v višini 230,00 EUR skladno s 4. točko prvega odstavka 49. člena Pravilnika. Iz dopolnitve izvedenskega mnenja namreč jasno izhaja, da je izvedenka dodatno literaturo proučila v okviru ponovne presoje razlike v vrednosti stanovanja v pritličju ter mansardnega stanovanja (ta po prepričanju nasprotnega znaša 30-40%), uporabljena diplomska in magistrska dela pa je ob izčrpno argumentiranih strokovnih zaključkih tudi izrecno citirala (str. 14 do 19 dopolnitve izvedenskega mnenja). Obseg dodatne literature je v svojem stroškovniku tudi ustrezno opredelila z navedbo, da je ta presegala 300 strani, kar za presojo utemeljenosti nagrade iz tega naslova, z ozirom, da je kot izvedenec lahko imenovana le oseba, ki je osebnostno primerna, svoje delo pa je zavezana opravljati vestno in pošteno (3. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o sodiščih - ZS), zadostuje. Pritožba z zatrjevanji, da gre za neupravičeno priglašen in pavšalno opredeljen strošek, zato ne more uspeti.

12. Neutemeljeno pa nasprotni udeleženec graja tudi prvostopenjsko oceno zahtevnosti dopolnilnega izvedenskega mnenja. Da izvedenka v slednjem ne vztraja zgolj pri že podanih zaključkih, je razbrati že iz zgornje obrazložitve. V dopolnitvi svoje ekspertize namreč cenitev sporne nepremičnine ponovno opravi, vendar tokrat zgolj ob uporabi načina tržnih primerjav, ker ta najbolje odraža dogajanje na trgu nepremičnin. Ob obsežnejši analizi le-tega izvedenka izhajajoč iz primerljivih prodaj tržno vrednost sporne nepremičnine kot celote oceni na 115.000,00 EUR (str. 3 do 12 dopolnitve izvedenskega mnenja), argumentirano pa se opredelili tudi do pripomb nasprotnega udeleženca (str. 13 do 18 dopolnitve izvedenskega mnenja). V tem okviru najprej pojasni, da je razlika cenitve nepremičnine v okviru predmetnega postopka in cenitve po podatkih GURS posledica dejansko večje ugotovljene neto tlorisne površine objektov (288,90 m²), na kar je izvedenka opozorila že na strani 4 izvedenskega mnenja. Z ozirom, da cenitev GURS očitno temelji na napačnem podatku o površini (159,00 m²), pa je izvedenka tak izračun ob uporabi pravilnih podatkov ustrezno korigirala, pri tem pa ugotovila, da v predmetnem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine (142.000,00 EUR) od vrednosti cenitve po podatkih GURS (65.813,00 EUR) sprejemljivo in običajno odstopa (manj kot 20%). Očitana protislovja v osnovnem poročilu glede nadomestnih stroškov gradnje pa je zavrnila s pojasnilom, da se ti stroški na enoto površine za gradnjo objekta kot celote (800 EUR/m²) ter za gradnjo prizidka (900 EUR/m²) razlikujejo, saj so stroški za izvajanje manjšega obsega del na trgu za 10-20% višji od stroškov za izvedbo objekta kot celote ali večjega kompleksa. V nadaljevanju, ko je najprej točno pojasnila, da je slabše fizično stanje prostorov v mansardi pri že podani cenitvi upoštevala (str. 10 izvedenskega mnenja), pa je izčrpno in ob študiju obsežnejše dodatne literature glede na zatrjevanja nasprotnega udeleženca o 30-40% manjvrednostni mansarde znova pretehtala že podano oceno manjvrednosti mansardnega dela stanovanja. Ob argumentirani presoji razlik vrednosti stanovanj v pritličju ter mansardi objekta tako z vidika razlike v kvaliteti gradnje ter stanja vzdrževanja posamezne etaže kot upoštevaje razliko v mikrolokaciji v objektu kot razlike zaradi svetle višini, pa je izvedenka svoj zaključek o 10% tržni manjvrednosti mansarde kot pravilen potrdila. Upoštevaje navedeno pa je nato izhajajoč iz tržne vrednosti celotne nepremičnine (115.000,00 EUR) vrednost pritličja ocenila na 47.283,66 EUR (41% vrednosti nepremičnine kot celote), vrednost mansarde pa na 67.716,34 EUR (59% vrednosti nepremičnine kot celote). Četudi se je nasprotni udeleženec za ločeno cenitev spodnje in zgornje etaže zavzemal že na naroku dne 9. 3. 2013, pa mu vendar velja odvrniti, da takšna naloga izvedenki s strani sodišča, na katero je izvedenka edino vezana (prvi odstavek 252. člena ZPP),(1)predhodno ni bila naložena. V okviru osnovnega izvedenskega mnenja je izvedenka namreč v okviru ugotavljanja možnosti oblikovanja etažne lastnine morala podati oceno vrednosti mansardnega dela stanovanja upoštevaje velikost solastnega deleža nasprotnega udeleženca, kar je s predlogom delitve v naravi kot izhaja iz skice na list. št. 48 tudi storila.

13. Glede na vse obrazloženo, ko se izkaže, da je izvedenka na s strani sodišča dodatno zastavljena vprašanja izčrpno odgovorila, obrazloženo pa se je opredelila tudi do pripomb nasprotnega udeleženca, pri čemer je že podane strokovne zaključke ob uporabi pravil znanosti in stroke poglobljeno pretehtala in podrobneje argumentirala, tako ne more biti dvoma, da izvedenki pripada nagrada za pisno izdelavo zelo zahtevnega dopolnilnega izvida in mnenja. Ne oziraje na navedeno pa je ob pravilni uporabi materialnega prava to nagrado potrebno odmeriti skladno s 3. točko drugega odstavka 51. člena Pravilnika, ki jo določa v višini 207,00 EUR. Določba 3. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika, na katero se je pri odmeri nagrade za dopolnilno izvedensko delo zmotno opira sodišče prve stopnje, namreč ureja nagrado za izdelavo zelo zahtevnega pisnega izvida in mnenja, ki je bila izvedenki za osnovno mnenje v višini 414,00 EUR tudi priznana (sklep sodišča prve stopnje N 28/2011 z dne 18. 12. 2013 v zvezi s sklepom naslovnega sodišča I Cp 251/2014 z dne 15. 4. 2014).

14. Glede na zgoraj obrazloženo je tudi materialne stroške v višini 10% od odmerjene nagrade (529,00 EUR) skladno s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika, ki jih pritožba sicer ne prereka, potrebno odmeriti zgolj v višini 52,90 EUR. Nagrada in stroški izvedenke tako skupaj znašajo 581,90 EUR.

15. Od tako ugotovljenega zneska pa je potrebno obračunati tudi prispevke iz naslova pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Četudi je izvedenka sicer redno zaposlena za polni delovni čas in v tem okviru obvezno zavarovana, se 8,85% prispevek, ki v obravnavanem primeru znaša 51,50 EUR, ter 0,53% prispevek, ki v obravnavanem primeru znaša 3,08 EUR, skladno z že v izpodbijanem sklepu citiranimi materialnopravnimi določili obračuna dodatno. Gre namreč za posebna primera zavarovanja, ki oba predstavljata prispevek delodajalca. V breme založenega predujma je tako potrebno izvesti plačilo skupnega zneska v višini 636,48 EUR.

16. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca skladno s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP delno ugodilo, v preostalem pa jo je zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP), in sklep sodišča prve stopnje spremenilo kot izhaja iz zgornjega izreka.

17. Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo, s katero bo sodišče prve stopnje te presojalo po drugem odstavku 35. člena ZNP.

Op. št. (1) : Prvi odstavek 252. člena ZPP: »Sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja.«