Jedro

Po veljavni sodni praksi ima upnik pravico, kadar med pogodbenikoma ni dogovorjen določen tečaj tuje valute, da sam izbere menjalniški tečaj v kraju plačila, in to prodajni tečaj. Srednji tečaj, kot je bil določen za toženčevo izpolnitev pri Novi KBM, pa pomeni sredino med nakupnim in prodajnim tečajem za efektivo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo tožencu, da mora plačati tožniku 6.050 DEM z obrestmi, po katerih se pri Novi KBM obrestujejo hranilne vloge na vpogled od 21.02.1994 dalje do plačila, vse v tolarski vrednosti po srednjem tečaju nemške marke pri Novi KBM na dan plačila in stroške postopka, višji zahtevek pa je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopno sodbo potrdilo.

V reviziji zoper sodbo sodišča druge stopnje uveljavlja toženec bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da naj se sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavita. Sporna pogodba po revizijskih izvajanjih ni posojilna, ker je šlo za prevzem naročila. Tako pogodbo pa je tožnik grobo kršil, ker je sklepal pogodbo o dobavi avtomobila s pravno neregistriranim subjektom in brez potrdila o plačilu kupnine. Tečaj za DEM sodišče ne bi smelo vzeti pri NKBM, pač pa srednji tečaj Banke Slovenije na dan plačila.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, naprej ZPP, katerega določbe so bile uporabljene na podlagi 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99).

Revizija ni utemeljena.

Postopkovnih kršitev, ki naj bi bile zagrešene v postopkih pred sodiščema nižjih stopenj, revident formalno ni opredelil, niti jih ni v revizijskih razlogih pojasnil. Revizijsko sodišče je zato preizkusilo sodbi sodišč nižjih stopenj le v okviru uradne dolžnosti (386. člen ZPP), vendar pri takem preizkusu ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Po presoji revizijskega sodišča revizija ni utemeljena niti v smeri zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava. Glede na ugotovitev, da sta stranki sklenili pisno pogodbo, katere predmet je bilo tožnikovo posojilo tožencu 8.050 DEM in kar je tožnik izpolnil tako, da je v skladu z dogovorom vplačal za toženca avtomobil Samara 1300 v znesku 8.050 DEM, da je zatem tožnik izročil tožencu pogodbo o nakupu navedenega avtomobila na toženčevo ime in mu izročil račun o vplačilu avtomobila, ter da je toženec kmalu za tem vrnil tožniku 2.000 DEM, sta sodišči nižjih stopenj tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljeno zaključili, da sta stranki sklenili posojilno pogodbo. Namreč obravnavani dogovor je izpolnjeval vse sestavine, ki jih določa 557. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) za nastanek veljavne posojilne pogodbe. Z odločbama sodišč nižjih stopenj pa je bilo tožencu že pravilno pojasnjeno, da tožnik glede na vsebino posojilne pogodbe ni prevzel rizika uresničitve namena, za katerega je bilo posojilo dano. Toženčeva v reviziji ponovljena izvajanja, da predstavlja obravnavano pogodbeno razmerje prevzem naročila, nimajo opore v ugotovljenem dejanskem stanju in zato njegova revizija v tej smeri ni utemeljena. V skladu z ugotovljeno naravo pogodbenega razmerja pravdnih strank, je tudi presoja sodišč nižjih stopenj, da mora toženec vrniti tožniku nevrnjeni del posojila, to je 6.050 DEM v tolarski protivrednosti z obrestmi vred. Taka odločitev ima oporo v 562. členu ZOR.

Z odločitvijo, da mora toženec plačati tožniku tako glavnico kot natekle obresti v tolarski vrednosti po srednjem tečaju nemške marke pri Novi KBM na dan plačila (in ne po prodajnem tečaju, kot je tožnik zahteval), ni bil kršen materialni zakon v njegovo škodo. Namreč po veljavni sodni praksi ima upnik pravico, kadar med pogodbenikoma ni dogovorjen določen tečaj tuje valute, da sam izbere menjalniški tečaj v kraju plačila, in to prodajni tečaj. Srednji tečaj, kot je bil določen za toženčevo izpolnitev pri Novi KBM, pa pomeni sredino med nakupnim in prodajnim tečajem za efektivo. Drugačna toženčeva revizijska izvajanja v zvezi s tečajem njegove obveznosti, po obrazloženem niso utemeljena.

Ker toženčeva revizijska izvajanja niso bila utemeljena, je moralo revizijsko sodišče, ki uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo, zavrniti toženčevo revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).