Jedro

Po prvem odstavku 242. člena Zakona o pravdnem postopku ima priča pravico do izgubljenega zaslužka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo priči A. A. stroške v višini 68,34 EUR (točka I. izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni povrniti priči A. A. 68,34 EUR stroškov na njen poslovni račun (točka II. izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje priča A. A. (v nadaljevanju priča) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da sodišče spremeni odločitev. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, ko ji je priznalo iz naslova povrnitve izgubljenega zaslužka 52,11 EUR, saj je samostojna podjetnica, ki ne prejema plače. Čisti prihodki od prodaje za leto 2018 znašajo 113.646,86 EUR, razdeljeno na 12 mesecev poslovanja in upoštevaje mesečno urno delovno obveznost 172 ur, znaša bruto ura izpadlega prihodka 55,06 EUR na uro. Nasprotuje odločitvi sodišča, da se ji stroški odmerijo od osnove dobička iz poslovanja, saj ji mesečno nastajajo fiksni stroški, ki se pokrivajo iz prihodkov iz poslovanje in ne dobička. V konkretnem primeru 4 ure ni pridobivala prihodkov iz poslovanja, stroški pa so ji nastajali ne glede na njeno odsotnost iz pisarne. Stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ima priča pravico do izgubljenega zaslužka. Enako ima na podlagi 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, pri čemer se v smislu 14. člena Pravilnika izgubljeni zaslužek odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč pri tem izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz izkaza poslovnega izida za leto 2018, po katerem je dohodek podjetnika znašal 21.509,92 EUR, kar znaša za posamezen mesec 1.792,50 EUR oziroma poračunano na urno postavko (172 ur mesečno) 10,42 EUR na uro, in priči, ker je izgubila 5 ur, priznalo iz naslova izgubljenega zaslužka 52,11 EUR.

6. Sodišče druge stopnje se v celoti pridružuje metodi obračunanja višine urne postavke, ki predstavlja izgubljeni zaslužek v smislu upoštevanja poslovnega izida za leto 2018 za dohodke priče kot samostojne podjetnice, ne pa za prihodke od prodaje, ki bi za leto 2018 znašali 113.646,86 EUR.

7. Potrebno je poudariti, da izgubljenega zaslužka ni moč enačiti z izgubljenim dobičkom. Izgubljeni zaslužek pomeni prejemek, do katerega bi bila priča upravičena pri opravljanju svojega dela, iz katerega je izostala zaradi pristopa na sodišče.1 Sodišče prve stopnje je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno upoštevalo pričin dohodek primerjalno za leto 2018 (pri čemer so priči nastali stroški v letu 2019), saj bi bilo le tega utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari tudi v letu 2019, ko je do izgube zaslužka na strani priče tudi prišlo.

8. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

9. O stroških postopka ni bilo odločeno, saj le ti v pritožbi niso bili priglašeni.

1 VSL I Cp 484/2013 z dne 23. 4. 2013.