Jedro

Samo v primeru, če bi tožeča stranka navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost spora, da bi nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, bi se moralo sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti v tožbi navedene vrednosti. Ker vrednost spora kot jo je navedla tožeča stranka ni ne previsoka ne prenizka, opisana možnost ne pride v poštev. Tudi sicer v tej zadevi ni sporna niti stvarna pristojnost in tudi ne pravica do revizije (31. člen ZDSS-1). Prav tako ne gre za druge primere po ZPP, za katere bi bila odločilna vrednost spornega predmeta oziroma bi obstajali razlogi za določitev drugačne vrednosti spornega predmeta, kot jo je določila tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek in odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka 862,50 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2. Tožeča stranka se pritožuje le zoper odločitev o stroških postopka. Navaja, da vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero stroškov postopka, ni 11.400,00 EUR, ampak 3.600,00 EUR. Na to je opozorila že v svoji vlogi z dne 20. 5. 2014. Predlaga, da sodišče izpodbijani del sklepa spremeni tako, da naložene stroške zniža na 417,50 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožeča stranka se neutemeljeno zavzema za upoštevanje vrednosti spornega predmeta v višini 3.600,00 EUR. V tožbi iz naslova premestitve z dne 13. 5. 2014 je opredelila vrednost spora v višini 7.800,00 EUR. V vlogi z dne 20. 5. 2014 se je tožeča stranka res zavzemala za vrednost spornega predmeta v višini 3.600,00 EUR, vendar le v zvezi z odmero sodne takse. Ker pa je sodišče prve stopnje sodno takso odmerilo v višini 41,00 EUR, ki po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) velja na splošno za postopek v sporih, ki niso premoženjske narave, ta vloga tožeče stranke ni bistvena. Je pa tej vlogi sledila še vloga tožeče stranke z dne 7. 7. 2014, ki se je nanašala na razširitev tožbe. V njej je opredelila vrednost spornega predmeta še v višini 3.600,00 EUR. Sledil je poziv toženi stranki, da odgovori na tožbo. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 5. 9. 2014 upoštevala skupno vrednost spornega predmeta v višini 11.400,00 EUR (7.800,00 EUR + 3.600,00 EUR). Tudi tožeča stranka je v svojih naslednjih vlogah navedla takšno vrednost spornega predmeta. Tako je storila tudi v vlogi, s katero je tožbo umaknila. Tožbe ni umaknila v posledici izpolnitve zahtevka, da bi prišla v poštev možnost prevalitve njenih stroškov na toženo stranko (158. člen ZPP).

6. Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih, ki so določeni v tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V konkretnem primeru je relevantna tudi vrednost razširitve tožbe, ki je bila podana še preden je bil toženi stranki vročen poziv, da odgovori na tožbo.

7. Le če bi tožeča stranka navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost spora, da bi nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, takrat bi se moralo sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti v tožbi navedene vrednosti. Ker vrednost spora 11.400,00 EUR ni ne previsoka ne prenizka, opisana možnost ne pride v poštev. Sploh pa v tej zadevi ni sporna niti stvarna pristojnost in tudi ne pravica do revizije (31. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.). Prav tako ne gre za druge primere po ZPP, za katere bi bila odločilna vrednost spornega predmeta oziroma bi obstajali razlogi za določitev drugačne vrednosti spornega predmeta, kot jo je določila tožeča stranka.

8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

9. Zaradi neuspeha s pritožbo krije tožeča stranka sama svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).