Jedro

Ob ugotovitvi, da je na nepremičninah že zgrajena cesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnikov, je prvostopenjski organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter da je ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke za razlastitev nepremičnin. Glede na potek cestnega prometa na spornih nepremičninah pa je izkazana tudi javna korist za razlastitev, kot to določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se v korist A.– stranke z interesom razlastita nepremičnini s parc. št. 419/2, cesta v izmeri 24 m2, ter parc. št. 419/3, cesta v izmeri 5 m2, k.o. …, v solasti tožnikov, vsakega do ½ (1. točka izreka), da je dokončnost te odločbe podlaga za izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka in za vpis lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v 1. točki izreka te odločbe pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču, v korist A. (2. točka izreka), da lahko dosedanja lastnika nepremičnin, pod pogoji, določenimi v sedmem odstavku 19. člena ZJC-B, po pravnomočnosti razlastitvene odločbe zahtevata plačilo odškodnine ali nadomestno nepremičnino, kar ni predmet te odločbe, temveč predmet nepravdnega postopka (3. točka izreka) in da stroški postopka za izdajo te odločbe niso bili zaznamovani (4. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je stranka z interesom A. vložila zahtevo za razlastitev obravnavanih nepremičnin zaradi ureditve lastniškega stanja na teh nepremičninah, ki v naravi predstavljata del pločnika v križišču … in …. V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del je na teh zemljiščih zgrajeno cestišče – del pločnika. Stranka z interesom je menila, da je izkazana javna korist v skladu s 93. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in 19. členom Zakona o javnih cestah (ZJC-B), ki po 123. členu Zakona o cestah ostaja v veljavi. Organ je zahtevo stranke z interesom posredoval tožnikoma kot razlastitvenima zavezancema, ki nanjo nista podala pripomb, razpisal pa je tudi ustno obravnavo, ki sta se je udeležili obe stranki. Organ je ob upoštevanju 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 in 19. člena ZJC-B ugotovil, da sta predmetni nepremičnini po vrsti rabe cesta, iz ortofoto posnetka pa izhaja, da v naravi predstavljata del ceste, ki je v zemljiškem katastru označena kot (kategorizirana) občinska cesta. Tudi iz grafičnega dela Odloka izhaja, da sta zemljišči namenjeni prometnim površinam. Obe nepremičnini je tudi možno šteti za del javne ceste, po kateri poteka javni promet, zato je organ ugotovil, da je javna korist izkazana. V zvezi s predlogom stranke z interesom za izvedbo nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1, pa je organ še navedel, da je postopek po ZJC-B hitrejši kot postopek po ZUreP-1, da v šestem odstavku 19. člena določa pridobitev lastninske pravice razlastitvenega upravičenca že z dokončnostjo odločbe o razlastitvi, kakor tudi, da bo o odškodnini odločeno izven tega postopka po sedmem odstavku 19. člena ZJC-B. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil in potrdil odločbo prvostopnega organa. V obrazložitvi je še dodal, da je glede na obrazložitev prvostopnega organa glede nujnosti postopka razumeti, da zahtevi po uvedbi postopka po 104. členu ZUreP-1 (glede na to, da je bilo odločeno po ZJC-B) ni mogoče slediti.

Tožnika sta v tožbi uvodoma povzela obe odločbi, navedla, da se ne strinjata z uporabo 19. člena ZJC-B ter da bi bila razlastitev spornih zemljišč možna le na podlagi 93. člena ZUreP-1, za kar pa niso izpolnjeni pogoji. Gre za nezakonit poseg v lastninsko pravico tožnikov. Ne gre tudi za površine, ki so bile namenjene cestnemu prometu, saj je stranka z interesom enostransko prevzela posest teh zemljišč, čeprav je vedela za pravo lastniško stanje. Cestni promet ne poteka v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o javnih cestah, saj ne gre za prometno površino, ki jo lahko vsak uporablja, temveč še vedno za lastnino tožnikov. Vse to pa ima zvezo z zatrjevano kategorizacijo javne ceste in dejansko uporabo. Zemljišči tudi ne predstavljata del kategoriziranih cest, saj stranka z interesom niti ni mogla kategorizirati občinske ceste, če ni bila v njeni lasti, niti ni takoj oziroma pred tem uredila postopka prenosa lastninske pravice. Tožnika sta tudi pravilno opozorila, da ni podan razlog nujnosti postopka, saj je stranka z interesom nepremičnini uzurpirala že prej in je razlog takšnega stanja na njeni strani, ki je ob rekonstrukciji križišča zaprla dostop do samostojne parc. št. 419/1, ki je v solasti tožnikov. Predlagala sta, da sodišče tožbi ugodi, odločbi odpravi, toženki pa naloži povrnitev njunih stroškov postopka.

Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Stranka z interesom A. je v odgovoru na tožbo navedla, da je bila odločitev pravilna, da tožnika z ničemer ne opredelita, zakaj ni možna uporaba 19. člena ZJC-B oziroma zakaj niso podani pogoji po 93. členu ZUreP-1. Stranka z interesom je izkazala pravno korist za razlastitev po 19. členu ZJC-B, kot tudi po 93. členu ZUreP-1. Po predmetnih zemljiščih namreč poteka promet, zemljišči pa sta tudi predvideni v grafičnem delu Odloka tako, da ju je mogoče identificirati v zemljiškem katastru, kot to določa 109. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Tožnika tudi nikjer ne navajata, da je kategorizacija nezakonita iz razloga, ker pogoji za kategorizacijo javne ceste niso bili izpolnjeni, temveč le, da občina ne more pristopiti h kategorizaciji, ker cesti nista v njeni lasti, pri čemer ni jasno, katera določba ZJC to določa. Navedbe o nujnosti postopka pa so irelevantne glede na vodenje postopka po 19. členu ZJC-B. Tožnika pa imata še vedno pravico zahtevati pravično odškodnino za razlaščeni parceli. Predlagala je zavrnitev tožbe in naložitev plačila njenih stroškov postopka tožnikoma.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o razlastitvi nepremičnin s parc. št. 419/2 – cesta v izmeri 24 m2 in parc. št. 419/3 cesta v izmeri 5 m2, k.o. …, solast tožnikov, v korist A. Po presoji sodišča je bila odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita. Ob ugotovitvi, da je po nepremičninah s parc. št. 419/2 in 419/3, v skupni izmeri 29 m2, k.o. …, že zgrajena cesta (oziroma prometna površina), po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnikov, je prvostopni organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B (Uradni list RS, št. 92/05), ter da je ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Mestne občine Ljubljana za razlastitev zgoraj navedenih nepremičnin. 19. člen ZJC-B namreč predpisuje poseben postopek odvzema ali omejitve lastninske pravice proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v primerih, ko po nepremičninah javna cesta že poteka, vendar pa so te nepremičnine (še) v lasti drugih oseb (torej ne države ali občine) (prvi odstavek), kar pomeni, da premoženjskopravno stanje teh nepremičnin še ni urejeno. Za tak primer pa tudi gre v obravnavani zadevi. Tožnika sicer ugovarjata, da ravno zaradi še neurejenega lastninsko pravnega stanja na obravnavanih nepremičninah uporaba 19. člena ZJC-B ni možna (torej, da ker sta nepremičnini še vedno v lasti tožnikov, da ne gre za prometno površino, ki jo lahko vsak uporablja glede na 2. člen ZCes-1 oziroma 2. člen ZJC), vendar pa 19. člen ZJC-B ureja ravno tovrstne primere razlastitev in to ne samo zaradi ureditve lastninskega stanja javnih cest, temveč in predvsem zaradi priznanja ustrezne kompenzacije tistim lastnikom, ki so zaradi poteka javne ceste po njihovih nepremičninah oškodovani. Dejanski potek cestnega prometa pa v obravnavanem primeru potrjujejo podatki spisa (kataster, orto foto posnetki, grafični del Odloka o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del), temu dejstvu pa tožnika tudi ne nasprotujeta. Glede na potek cestnega prometa na spornih nepremičninah pa je izkazana tudi javna korist za razlastitev, kot to določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B (po tej določbi se ne glede na določbo tretjega odstavka 93.člena ZUreP-1 šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona). Ugovor, da gre za primer razlastitve iz 93. člena ZUreP-1, za katerega pa tudi niso izpolnjeni pogoji, sodišče tako ne more sprejeti in ga zavrača kot neutemeljenega. Iz enakega razloga pa sodišče tudi ne more sprejeti tožbenega ugovora o nedopustni kategorizaciji obravnavanih nepremičnin kot javnih cest, saj tožnika ne ugovarjata, da pogoji za kategorizacijo niso bili izpolnjeni (kar bi lahko predstavljalo upoštevno trditveno podlago v postopku razlastitve po 19. členu ZJC-B), temveč, da občina nepremičnin iz razloga, ker še nista bili v njeni lasti, ne bi smela kategorizirati kot javnih cest. Kot pa tudi izhaja iz izpodbijane odločbe, prvostopni organ o zadevi ni odločal po pravilih nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1, temveč po 19. členu ZJC-B, zaradi česar se sodišče ne bo opredeljevalo do tožbenih navedb v zvezi z neizkazanim razlogom za vodenje postopka kot nujnega.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških postopka tožnikov in stranke z interesom temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Stranka z interesom (ki je sicer nastopala na strani toženke) je povrnitev stroškov zahtevala, vendar jih ni specificirala.