Jedro

Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnic je torej nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi in njihovimi pravnimi stališči, izraženimi v izdani odločbi. Tako nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožniki sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani v ponovljenem postopku zavrnil zahtevo za izločitev višjih sodnic A. A., B. B. in C. C. v zadevi I Cp 2222/2018, ki so jo podali prvi nasprotni udeleženec ter udeleženca D. D. in E. E. 2. Prvi nasprotni udeleženec ter udeleženca D. D. in E. E. (v nadaljevanju: pritožniki) zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo in predlagajo, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da ugodi zahtevi za izločitev višjih sodnic, predlagateljem pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pritožbo pritožniki vlagajo iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zatrjujejo bistvene kršitve postopka po 8. in 14. točki drugega ostavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj se v izpodbijanem sklepu predsednik ni vsebinsko opredelil do zelo konkretnih hudih očitkih senatu navedenih sodnic v zahtevi za izločitev, in sicer da je senat dobesedno izničil temeljna ustavna procesna jamstva, ki jih pritožnikom zagotavlja pravica do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Sklep je tudi pomanjkljivo obrazložen in ga sploh ni mogoče preizkusiti, saj v njem prevladujejo le splošna stališča, namesto vsebinskih razlogov za zavrnitev zahteve za izločitev. Tak je na primer tudi očitek, ki ga je predsednik nekritično povzel od sodnic, da so pritožniki v zahtevi za izločitev izrazili zgolj nestrinjanje z odločitvijo senata, kar ne drži, saj so v zahtevi za izločitev navedli devet točk, v katerih so zelo podrobno in konkretno opozorili na selektivno obravnavo pritožbe, saj se je senat načrtno izognil devetim pritožbenim očitkom in dal s tem prvostopenjski sodnici potrditev, da lahko v zadevi ponovno enako odloči. Devet točk je mogoče povzeti v očitke o pavšalni in protispisni zavrnitvi pritožbenega očitka o kršitvi razpravnega načela in načela kontradiktornosti, zavrnitvi pritožbenih očitkov o pristranski, površni in selektivni dokazni oceni brez vsebinskih argumentov, samovoljni ugotovitvi prodaje tuje stvari med prvim in drugim nasprotnim udeležencem, neopredelitvi do pritožbenih navedb pritožnikov, samovoljni in protislovni ugotovitvi, da se je prvi nasprotni udeleženec naknadno premislil glede parkirišč, sklicevanju na neveljaven predpis, neobrazloženi zavrnitvi pritožbenih očitkov v zvezi z vsebino upravnih dovoljenj in pogodbe o medsebojnih razmerjih, neenakopravni obravnavi nasprotnih udeležencev ter v tem, da ni bilo ugodeno zahtevi po odreditvi sojenja pred drugim sodnikom. Navedene kršitve po mnenju pritožnikov dokazujejo, da se je senat izjemno potrudil pri razlastitvi prvega nasprotnega udeleženca. Serija procesnih kršitev je nedvomno dokaz nenaklonjenosti pritožnikom, ozadja za pristransko odločanje pa pritožniki ne morejo poznati, zato lahko zgolj razmišljajo o vplivu prijateljskih povezav in končno tudi o korupciji. Zavračajo tudi oceno predsednika višjega sodišča, da so pritožniki z zahtevo za izločitev zahtevali presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve senata, saj pritožniki niso zahtevali, da se senat strinja z njihovimi pritožbenimi očitki, pač pa da o njih odloči, da preizkusi prvostopenjski sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, česar senat ni storil. Pritožniki zato vztrajajo, da je bila odločitev višjih sodnic predvsem posledica njihovega nepoštenega in pristranskega obravnavanja, kar je odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP. Z izpodbijanim sklepom je bila pritožnikom dejansko odvzeta pravica do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave.

3. Predlagatelji, drugi nasprotni udeleženec in ostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožniki so v ponovljenem postopku za izločitev treh višjih sodnic zoper sklep predsednika višjega sodišča, s katerim je bila njihova zahteva za izločitev višjih sodnic znova zavrnjena, vložili posebno pritožbo, ki je dovoljena na podlagi petega odstavka 73. člena ZPP.

6. Z zvezi z zatrjevanimi procesnimi kršitvami 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP Vrhovno sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep omogoča preizkus, predsednik pa se je tudi opredelil do vseh razlogov, ki so jih podali pritožniki v zahtevi za izločitev, in sicer da ti ne predstavljajo odklonitvenih razlogov iz 6. točke 70. člena ZPP. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena.

7. Glede pravilne uporabe materialnega prava Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da je pravica do nepristranskega sodnika eno od temeljnih procesnih jamstev, ki ga zagotavljata 22. in 23. člen Ustave ter 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).1 Ustava v drugem odstavku 23. člena vsakomur zagotavlja, da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, ki so vnaprej določena z zakonom in sodnim redom. Vendar pa je treba v primerih, v katerih obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika, sodnika izločiti iz odločanja v konkretni zadevi in na ta način zagotoviti, da bo sojenje ustrezalo zahtevi po nepristranskosti. ZPP, ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) uporablja tudi v nepravdnih postopkih, kakršen je konkretni postopek, v 70. členu določa razloge za izločitev sodnikov, med drugim tudi odklonitvene razloge - „če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti“. Ti so podani, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).2 Pri tem pa ni odločilen vtis, ki si ga ustvari stranka, pač pa mora biti dvom o nepristranskosti sodišča upravičen v objektivnem smislu.3

8. Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, ki bi upravičevale dvom v nepristranskost sodnic v objektivnem smislu, v konkretni zadevi niso podane. Pritožniki izločitev višjih sodnic utemeljujejo (zgolj) s trditvami o njihovi predhodni domnevno napačni odločitvi v zadevi I Cp 2794/2017 (zatrjujejo procesne kršitve, zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja). Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnic je torej nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi in njihovimi pravnimi stališči, izraženimi v izdani odločbi. Tako nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.4 Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka. Zato je pravilna odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na ugibanja o vzrokih za zatrjevano pristransko odločanje (prijateljske povezave, korupcija), ostajajo za ravni pavšalnih in z dokazi nepodprtih navedb, zato jih Vrhovno sodišče ni preizkusilo.

9. Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, sami krijejo stroške izločitvenega postopka (154. in 165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Več o tem: Weddam Lukić, Pravica do nepristranskega sodnika v odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v: Žgur in dr. (ur.), Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2017, str. 287-295. 2 Gl. US RS odločba Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve, US RS odločba U-I-20/07, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 47. točka obrazložitve, sodbi ESČP v zadevah Sacilor Lormines proti Franciji z dne 9. 11. 2006, 60. točka obrazložitve, ter Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007, 38. in 39. točka obrazložitve, VS RS sklep Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018, VS RS sklep I Up 214/2010 z dne 19. 8. 2010. 3 Gl. US RS odločba Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, 5. točka obrazložitve; US RS odločba Up-799/13 z dne 22. 1. 2015, 17. točka obrazložitve. 4 Tako tudi VS RS sklep Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018, VS RS sklep Cp 10/2002 z dne 19. 12. 2002.