Jedro

Tožnik je v izvršilnih zadevah ugovore zoper izvršilne sklepe že uveljavljal sam, sodišče pa o njih še ni odločilo. Brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti „na zalogo“, torej za morebitni nadaljnji pravdni postopek, zato je v tej fazi postopka odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Če pa bo tožnik s svojimi ugovori uspel in bo zadeva prešla v pravdo, bi imel tožnik možnost v primeru kratkih rokov zahtevati nujno brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp) z dne 19. 7. 2011, 26. 7. 2011 in 20. 9. 2011 potem, ko jih je združila v skupno obravnavanje, zavrnejo. V obrazložitvi izpodbijanega akta tožena stranka pojasni, da je prosilec vložil omenjene prošnje za Bpp pri dokazovanju statusa pasivnega družbenika v izvršilnem postopku in v eventuelni pravdi, in sicer v zadevah VL 125545/2009, P 40/2011 in VL 142965/2009, vse vodene pri Okrajnem sodišču v Trebnjem. Vsi postopki so v fazi ugovarjanja, sodišče pa o ugovorih še ni odločilo. Organ je med drugim navedel, da je bila tožniku že dodeljena Bpp za zastopanje v postopku I Pg 227/2009 z odločbo Bpp št. 319/2010, dodeljena mu je bila Bpp 230/2011 za zastopanje v postopku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem pod opr. št. P 26/2010, saj je ugotovljeno, da je zoper tožnika sproženih več postopkov zaradi izterjave obveznosti podjetja A. d.o.o., ki je bilo dne 18. 5. 2010 izbrisano iz sodnega registra, postopki pa se sedaj vodijo zoper tožnika kot aktivnega družbenika tega podjetja po izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije. Iz vlog tožnika izhaja, da bi v postopkih rad dokazal, da zaradi določenih dejstev in dogodkov, kljub temu, da je formalno-pravni naslednik izbrisane družbe, iz objektivnih razlogov ni mogel vplivati na poslovanje podjetja, kar je imelo za posledico izbris podjetja iz sodnega registra. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik v vseh zadevah, za katere zaproša za Bpp, že vložil ugovore, o katerih bo sodišče šele odločilo. Ker v vseh postopkih uveljavlja smiselno identične ugovorne razloge in tudi za Bpp zaproša v vseh zadevah zaradi pomoči pri dokazovanju statusa pasivnega družbenika v pravdnem postopku, je za odločanje glede izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev Bpp v fazi postopkov, ko o ugovorih prosilca sploh še ni bilo odločeno, preuranjeno. Tožnik je namreč svoj položaj v naštetih postopkih že zavaroval z vložitvijo ugovorov, ko pa bo o posameznih ugovorih odločeno, bo imel prosilec ponovno možnost zaprositi za dodelitev Bpp v nadaljnjih fazah postopka. O vsebinskem pogoju za dodelitev le-te pa bo organ odločal tudi upoštevaje pravnomočne odločitve sodišč v postopkih, ki so zoper tožnika že v teku, saj kot je bilo že ugotovljeno, je pravna problematika vseh postopkov, ki tečejo zoper tožnika kot dolžnika, identična. Glede na navedeno ob zavrnitvi prošnje organ za Bpp ni presojal, ali tožnik izpolnjuje tudi finančni kriterij za dodelitev Bpp, ki mora biti podan kumulativno.

V tožbi tožnik navaja, da vlaga tožbo zaradi neenakopravnega obravnavanja in zaradi nejasne obrazložitve, ki nima materialno-pravne podlage. Tožnik opozarja na sodbo I U 799/2011 z dne 9. 5. 2011, ko je bilo tožnikovi pritožbi že ugodeno in je bila odločba Bpp št. 31/2011 z dne 25. 3. 2011 odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovno odločanje, poleg tega je toženka po napotilu naslovnega sodišča tožnika 27. 6. 2011 z dopisom pozvala tožnika na dopolnitev vloge v smeri napotil instančnega sodišča. Tožnik opozarja na neenakopravno obravnavanje in na neupoštevanje navodil Upravnega sodišča RS. Če je toženka nameravala vlogo kot preuranjeno zavreči, bi to morala storiti že v prvem odločanju, namesto tega pa je do tožnika ves čas postopala tako, da mu je dala vedeti, da bo o zadevi vsebinsko odločila, še posebej, ker ga je 27. 6. 2011 v isti zadevi celo sama pozvala na dopolnitev. Toženka bi morala odločiti po vsebini. Tožnik opozarja na dve izvršilni zadevi, kjer je tožnik že uspel z enakovrstnim ugovorom (da ni aktivni družbenik izbrisane družbe) in je torej uspel izposlovati razveljavitev izvršilnega sklepa v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter zadevo prenesti v pravdo. Ne drži torej stališče toženke, ki ga je tožnik prebral med vrsticami, da tožnik s svojimi ugovori ne bo uspel in mu zato Bpp ne bo potrebna. Tožnik opozarja, da v primeru uspeha vložitve obrazloženega ugovora s predlaganimi dokazi, da terjatev ni prešla dolžnika, zadeva preide v pravdo, kjer bo tožnik zagotovo potreboval pravnega strokovnjaka, saj bo kot laik težko zadostil težavam materialno-pravnega dokazovanja in vsem procesnim oviram. Pravdno sodišče ne bo čakalo na odločitev o Bpp, temveč bo na tožnika takoj po pridobitvi spisa iz COVL naslovilo zahtevo, da v 8-ih ali 15-ih dneh odgovori na vlogo nasprotne stranke, saj bo sicer izgubil možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov. V tem smislu zato pridobitev Bpp v fazi izvršbe, če je tožnik do nje upravičen, ne bo pomenila preuranjenosti, na kar se zmotno sklicuje tožena stranka. Prav tako tožnik opozarja tudi na dejstvo gospodarske krize. Če tožnik pridobi Bpp v izvršbi, kjer s svojim ugovorom ne bo uspel, državi ne bo povzročil nobenih stroškov, saj odvetnik, ki bi bil postavljen, v tem primeru zanj pač ne bo opravil nobenega procesnega dejanja. Bodo pa v nasprotnem primeru stroški nastali tožniku, saj bo moral pri kasnejši prošnji ponovno predložiti vsa potrebna dokazila, za katera je znano, da ob vložitvi ne smejo biti starejša od treh mesecev. Tožnik je na zahtevo toženke vsa potrebna dokazila za odločanje že predložil. O tožnikovi vlogi je zato potrebno odločiti. Tožnik predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno meritorno odločanje.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev Bpp na podlagi 24. člena ZBPP. Po tej določbi, ki pomeni objektivni pogoj dodelitve Bpp, se pri presoji dodelitve Bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Ni sporno, in tožnik tudi ne ugovarja, da v tej fazi postopka še ni znano ali bo pravno pomoč sploh potreboval ali ne. Tožnik je namreč v izvršilnih zadevah ugovore zoper izvršilne sklepe že uveljavljal, sodišče pa o njih še ni odločilo. Tudi po presoji sodišča ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči „na zalogo“, in je tako v tej fazi postopka odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Če pa bo tožnik s svojimi ugovori uspel in bo zadeva prešla v pravdo, bi imel tožnik možnost v primeru kratkih rokov zahtevati nujno brezplačno pravno pomoč na podlagi 36. člena ZBPP. To konkretno pomeni, da organ za Bpp zaradi časovne stiske ne ugotavlja finančnega kriterija; v primeru, da pa bi bila takšna podelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, bi nato moral tožnik povrniti sredstva državi. Pridobi pa na takšen način tožnik možnost, da bi bilo o njegovi prošnji čim prej odločeno in bi lahko s pomočjo pravnega zastopanja konstruktivno zavaroval svoje pravice v eventualnem pravdnem postopku. Glede tožnikovega ugovora o zavajanju s strani organa za Bpp in v zvezi z ugovorom, da toženka ne upošteva napotil iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 1799/2011, sodišče le pojasni, da se nanaša citirana sodba na ugotavljanje izpolnjevanja finančnega kriterija dodelitve Bpp, konkretna zadeva pa na izpolnjevanje objektivnega pogoja dodelitve.

Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 s spremembami, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.