Jedro

Strinjati se je sicer s tožnikovo navedbo, da je strankina pravica do izjave nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodno odločitev, vendar v zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne narave. Če bi bil ta rok le instruktiven, potem določba 110. člena ZPP ne bi imela pomena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe.

2. Zoper sklep se pravočasno po svojemu pooblaščencu pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik), v bistvenem delu zaradi kršitev določb postopka iz 1. točke prvega odstavka Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se njegovemu predlogu za podaljšanje roka za vložitev tožbenih navedb ugodi. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi očitno zasledovalo cilj ravnati v skladu z načelom ekonomičnosti in koncentracije postopka iz 11. člena ZPP, pri tem pa prezrlo, da mora iskati ravnovesje med zagotovitvijo pospešitve postopka ter tožnikovo pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodbo. Tožnik ima primaren interes, da se pravdni postopek čim prej konča zato njegovega predloga nedvomno ni mogoče razumeti kot zavlačevanje sodnega postopka niti se s podaljšanim rokom ne bi poseglo v z Ustavo RS zajamčeno pravico tožene stranke (v nadaljevanju toženca) do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sicer je res, da v svojem predlogu ni konkretiziral upravičenih razlogov, ki utemeljujejo podaljšanje roka, saj v predlogu ni pojasnil katere poizvedbe bo moral še opraviti, vendar iz tožbenih navedb, ki jih je podal dne 21. 5. 2019 nedvomno izhaja, da je moral opraviti relativno zapleteno kalkulacijo geneze njegove terjatve, to pa je nedvomno utemeljen razlog za podaljšanje roka. Dodaja še, da je naloga sodišča reševati sporna razmerja, tj. konflikte med ljudmi z meritornimi odločbami, morebitno zavrženje tožbe v tej zadevi pa k uresničevanju takšne funkcije ne bo pripomoglo. Upoštevajoč načelo iz 11. člena ZPP morajo pravdne stranke določena procesna dejanja opravljati v za to s strani sodišča določenih (in podaljšljivih) rokih, vendar načelo ravnovesja narekuje, da se pravdni stranki omogoči podaljšanje roka za izjavo v razumnem časovnem okviru. Sodišče prve stopnje tega storilo, zato je izpodbijana odločitev nezakonita.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (v smislu drugega odstavka 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in 366. členom ZPP), tudi ne tistih, na katere se sklicuje tožnik, kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je pri svojem odločanju ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločila dejstva, posledično pa sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, sodišče druge stopnje jim v celoti sledi, v nadaljevanju pa odgovarja zgolj na pritožbena navajanja.

6. Pravna podlaga za odločitev o zadevi je 110. člen ZPP.1 Sodišče prve stopnje je predlog tožnika za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe zavrnilo, štelo je, da kljub temu, da je bil predlog dan pred potekom roka (tretji odstavek 110. člena ZPP), tožnik ni navedel opravičenih razlogov za podaljšanje roka.

7. Upoštevaje zakonsko podlago in trditve iz predloga za podaljšanje roka za podajo tožbenih navedb, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni opravičenega razloga za podaljšanje roka. Skopa tožnikova navedba, da še ni uspel opraviti vseh poizvedb in na podlagi slednjih pridobiti ustreznih listin, da bi lahko podal vse relevantne navedbe, upoštevaje repliko na ugovorne navedbe toženca, namreč ne more predstavljati opravičenih razlogov. Tožnik, kot tudi sam priznava v pritožbi, ni konkretiziral niti izkazal zakaj ni bil zmožen pridobiti zahtevanih podatkov pravočasno, tj. v roku 15 dni, od kar mu je bil vročen poziv na dopolnitev tožbe.2 Da bi zadostil zakonskim pogojem drugega odstavka 110. člena ZPP, bi tako moral navesti vsaj katere poizvedbe še mora opraviti, na kaj se te nanašajo, čas, ki je predviden za njihovo pridobitev. Tega v predlogu za podaljšanje roka ni navedel, zato so neutemeljena njegova pritožbena izvajanja, da je iz njegovih tožbenih navedb, ki jih je podal v vlogi z dne 21. 5. 2019, tj. več kot en mesec po prošnji za podaljšanje roka, nedvomno razvidno, da je moral opraviti relativno zapleteno kalkulacijo geneze njegove terjatve.

8. Strinjati se je sicer s tožnikovo navedbo, da je strankina pravica do izjave nujen pogoj za materialnopravno pravilno sodno odločitev, vendar v zakonu predvidena podaljšljivost roka ne pomeni, da sodni rok za opravo procesnega dejanja stranke ni prekluzivne narave. Če bi bil ta rok le instruktiven,3 potem določba 110. člena ZPP ne bi imela pomena. Tudi sam predlog za podaljšanje ne bi imel smisla, če bi sodišče zamujeno procesno dejanje v vsakem primeru upoštevalo. Roki, zakonski in sodni, imajo svoj namen, določeni so zaradi pospešitve in koncentracije postopka ter zaradi zmanjšanja obdobja pravne negotovosti oziroma zaradi učinkovitejšega sodnega varstva obeh strank.4

9. Sodišče druge stopnje pri tem še dodaja, da bi tožnik ob potrebni skrbnosti in glede na dejstvo, da je z določenimi podatki nedvomno moral razpolagi že ob vložitvi predloga za izvršbo, v predlogu za podaljšanje roka lahko navedel vsaj dejstva, zakaj podatkov, ki so ključnega pomena za dopolnitev tožbe, ne more pridobiti pravočasno. Tega ni storil, zato dejansko procesno stanje v okoliščinah konkretnega primera zagotovo ne kaže na opravičene razloge, ki bi lahko vodili do podaljšanja roka za dopolnitev tožbe.

10. V posledici vsega navedenega pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Če roki niso določeni z zakonom, jih določa sodišče glede na okoliščine primera. Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Podaljšanje roka se mora predlagati, preden se rok izteče. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe. 2 S sklepom opr. št. III P 100/2019 z dne 4. 4. 2019, ki je bil tožniku po pooblaščencu vročen dne 8. 4. 2019, je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da mora v roku 15 dni dopolniti tožbo tako, da navede dejstva, na katera opira zahtevek in ponudi dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Hkrati je bil opozorjen na procesne posledice, v kolikor pozivu ne bi sledil. 3 Instruktivni roki so vsi tisti, katerih zamuda ne prepreči oprave procesnega dejanja sodišča. Taki so roki določeni za opravo procesnih dejanj sodišča, medtem ko so roki za opravo procesnih dejanj strank, tudi tisti, ki jih določi sodišče, praviloma prekluzivni (Prim. VSRS Sklep II Ips 51/2008 z dne 3. 2. 2011, op. št. (6)). 4 Prim. VSRS Sklep II Ips 51/2008 z dne 3. 2. 2011, tč. 12.