Jedro

Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.

Pooblastilo začasnega zastopnika je bilo omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, zato je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaradi smrti prve tožene stranke pravdni postopek zoper prvo toženo stranko prekinilo (I.) in razrešilo začasnega zastopnika odvetnika A. A. (II.).

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da pravdni postopek nadaljuje, vse s stroškovno posledico. V obrazložitvi navaja, da je zmotno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da začasni zastopnik ni pooblaščenec v smislu določil 86. do 101. člena ZPP in vztraja, da pogojev za prekinitev postopka v smislu določila 205. člena ZPP ni. Prva tožena stranka, ki je umrla 11. 10. 2020, je ob smrti imela v tej pravdi začasnega zastopnika, ki nastopa v vlogi pooblaščenca. Zato ima začasni zastopnik odvetnik A. A. dolžnost in pravico zastopati nekdanjo prvo toženo stranko v tem pravdnem postopku, in sicer najmanj dokler o njegovem zastopanju ne odločijo dediči po umrli prvi toženi stranki. Začasnemu zastopniku odvetniku A. A. pooblastilo za zastopanje ni moglo prenehati s postavitvijo prve tožene stranke pod skrbništvo CSD, ker je sklep postal pravnomočen po njeni smrti. Ker je prva tožena stranka v trenutku smrti imela pooblaščenca, pogojev za prekinitev postopka ni. Zmotno naj bi bilo stališče sodišča prve stopnje, da se funkciji začasnega zastopnika in imenovanega pooblaščenca razlikujeta, ker za takšno razlikovanje v določilih ZPP ni podlage.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 83. člena ZPP ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (78. člen ZPP). Zato je zmotno materialno pravno izhodišče pritožbe, da je začasni zastopnik pooblaščenec v smislu določil 86. do 101. člena ZPP. Pooblastilo za zastopanje pooblaščenec črpa iz pooblastila osebe, ki ima procesno oziroma opravilno sposobnost, medtem ko je bil začasni zastopnik v konkretnem primeru postavljen prvi toženi stranki, ki ni bila pravdno sposobna in ni imela zakonitega zastopnika (1. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Začasnega zastopnika je v pravdni zadevi postavilo sodišče, da je preko tega instituta lahko izvedlo pravdni postopek, kljub temu, da je bila prva tožena stranka opravilno nesposobna, in s tem zagotovilo pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva v razumnem roku.

5. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da je prva tožena stranka umrla 11. 10. 2020. Postavitev začasnega zastopnika pride v poštev, kadar je oseba, ki naj jo zastopa, procesno nesposobna, nikakor pa v določilih ZPP ni podlage, da bi začasni zastopnik v postopku zastopal dediče pokojnega, ker bi sodišče s tem prekomerno poseglo v pravico dedičev do izjavljanja pred sodiščem.

6. Institut začasnega zastopnika v smislu določila ZPP je po vsebini podoben institutu skrbnika za poseben primer v smislu določil Družinskega zakonika. Zato je v tej zadevi povsem nerelevantno, kdaj je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil CSD imenovan za skrbnika prve tožene stranke, postal pravnomočen. Začasni zastopnik je bil namreč postavljen opravilno nesposobni osebi. Ker so v trenutku smrti prvo toženega na njegovo mesto vstopili njegovi dediči, jih začasni zastopnik A. A. ne more zastopati na podlagi določila 1. točke drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku. Odvetnik A. A. prvo tožene stranke ni zastopal na podlagi njenega pooblastila, ker ta zaradi opravilne nesposobnosti ni mogel izjaviti pravno relevantne volje, s katero bi pooblastil odvetnika A. A. za zastopanje v tem pravdnem postopku.

7. Ker je bilo pooblastilo začasnega zastopnika omejeno na zastopanje pred sodiščem v konkretni pravdni zadevi zaradi pomanjkanja opravilne sposobnosti prve tožene stranke, je začasni zastopnik z njeno smrtjo izgubil pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 197/2019 z dne 16. 6. 2020 in je pravdni postopek pravilno prekinjen po prvem odstavku 205. člena ZPP.

8. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena, zato jo je bilo potrebno zavrniti (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).