Jedro

Lastniku razlaščene nepremičnine pripada ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Če si razlaščenec želi pridobiti nadomestno nepremičnino v bližini L., odvzete nepremičnine pa so v k. o. A, bo treba pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ugotoviti, ali obstaja nadomestna nepremičnina enake vrednosti v bližini L., kjer pritožnik živi. Če le-teh ni, pa bo treba določiti odškodnino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je določilo odškodnino za tri razlaščene nepremičnine, in sicer 7.231,22 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Dedoval je zemljišča ob progi in že 1996 leta je izvedel, da bo to zajeto v elektrifikaciji proge. Tako je že takrat dobil soglasje pri Skladu kmetijskih zemljišč za zamenjavo, referent je bil gospod A. A. Meni, da mu je država takrat že ponujala zemljišča za zamenjavo in to je bilo že dogovorjeno. Sklad je sicer sporočil v letu 2013, da ima 22 parcel za zamenjavo, vendar ni bila primerna. Niso niti sporočili, kje so ta zemljišča. Iz javnih občil pa pritožnik ve, da je Sklad imel veliko neobdelanega zemljišča. Tudi občine imajo veliko neobdelanih zemljišč. Ne ve, po katerem zakonu je razlaščen. Sami razlastitvi pa ne nasprotuje. Vztraja pri zamenjavi zemljišča in ne pri odškodnini. Sklicuje se na človekove pravice. Sam je celo poiskal parcele in sporočil Upravni enoti v Murski Soboti, vendar ni bilo odgovora. Zemljišče pa resnično rabi.

3. Na vročeno pritožbo predlagatelj ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločba o razlastitvi pravnomočna. Odločba je bila izdana po prvem odstavku 102. člena ZUreP-1. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je v tem postopku, ko ni prišlo do dogovora med predlagateljem in nasprotnim udeležencem, odločiti po določbi 105. člena ZUreP-1. Po tem členu pripada lastniku razlaščene nepremičnine ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Sodišče tudi pravilno ugotavlja, da v zakonu ni določenih prioritet. Nasprotni udeleženec je izkazal interes, da bi dobil nadomestne nepremičnine na območju L., in to primerne za čebelarstvo. Zato je sodišče najprej ugotavljalo, ali obstoji možnost zamenjave zemljišč. Predlagateljica je obvestila pritožnika, da ima na razpolago le zemljišča v katastrski občini N, ki je poleg katastrske občine A, kjer so se nahajale njegove nepremičnine. Vendar jih nasprotni udeleženec ni bil pripravljen sprejeti in še v pritožbi trdi, da vztraja pri nadomestilu v drugi primerni nepremičnini, vendar v bližini L. in da mu le-teh niso niti pokazali.

6. Sodišče prve stopnje se pri ugotovitvi pravno pomembnega dejstva, ali lahko predlagatelj zagotovi enakovredno nadomestno nepremičnino, opira na dopis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov z dne 12. 3. 2013 (priloga A5). Pritožnik trdi, da je že v preteklosti, ko mu je bilo znano, da bo prišlo do razlastitve, že dosegel načelni dogovor z referentom A. A. na Skladu.

7. Iz priloženega dopisa izhaja, da je DRI upravljanje investicij d. o. o. spraševala Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov o možnosti zagotovitve nadomestnega kmetijskega zemljišča v bližini L., ki bi bilo primerno za čebelarstvo (priloga A5). Iz dopisa sledi, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sicer navajal približno 22 parcel na območju L., vendar je bilo s strani sklada ugotovljeno, da nobena ni primerna za dodelitev kot nadomestno zemljišče. Pač pa je Sklad na koncu zapisal, da je pripravljen poiskati nadomestno zemljišče na območju Prekmurja, kjer jih je stranka tudi izgubila. Na podlagi tega dopisa je sodišče prve stopnje sklepalo, da ne obstoji možnost zamenjave zemljišč, ker le-teh ni na razpolago v bližini L., kot želi pritožnik.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba 105. člena ZUreP-1 določa pravni standard „ustrezna odškodnina“ oziroma „enakovredna nadomestna nepremičnina“. Pri tem zakon ne trdi, da to mora biti na ožjem območju, kjer je bila nepremičnina, katera je bila predmet razlastitve. Tudi iz dopisa Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov z dne 12. 3. 2013 izhaja, da Sklad lahko zagotovi tudi zemljišča v bližini L. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu nima razlogov o tem, kakšno zemljišče je bilo pritožniku odvzeto (ali gre res za kmetijsko zemljišče ali kakšno drugo) in kakšna zemljišča so bila na razpolago (podatek 22 zemljišč). Iz zakonskega pravnega standarda „enakovredna nadomestna nepremičnina“ tudi izhaja, da gre za nadomestno zemljišče enake vrednosti. To lahko pomeni, da so pritožniku razlaščene nepremičnine v k. o. A tržno manj vredne kot bi bile vredne nepremičnine v enaki izmeri v k. o. na območju L. Gre le za ugotavljanje enakovrednosti nadomestnega zemljišča. 9. Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje za pravilno uporabo 105. člena ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev. To je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355. člen ZPP).

10. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, kakšno zemljišče je bilo pri tožniku razlaščeno, nato pa pridobi podatek od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ali takšna zemljišča obstajajo v okolici L., kjer pritožnik živi in ki so enakovredna. Če take nepremičnine so, je treba o tem pritožnika obvestiti. Pritožniku pa je treba pojasniti, če takšnih zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov nima, bo treba sprejeti odškodnino. Z odškodnino pa si bo pritožnik lahko sam kupil zemljišče, katero lahko dobi na trgu v bližini L. Pritožniku je še treba pojasniti, da ni zatrjeval ne dokazal, da bi šlo za njegovo gospodarsko dejavnost po 107. členu ZUreP-1, zato bo treba odločiti po 105. členu citiranega zakona.