Jedro

Udeležba upnika na naroku, na katerem se ugotavlja dolžnikovo premoženje, je potrebna, zato je upnik upravičen do povrnitve stroškov na tem naroku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točki 2 izreka) spremeni tako, da se glasi: Dolžnica je dolžna v roku 8 dni povrniti upniku še 192,07 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev.

Dolžnica je dolžna povrniti upniku 147,22 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku priznalo nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 28,09 EUR in sicer za vlogo, s katero je upnik sodišču predlagal, da dolžniku odredi predložitev seznama premoženja. Ni pa mu priznalo nadaljnjih stroškov prihoda na narok 27. 11. 2013, ki ga je razpisalo v zvezi s predložitvijo seznama dolžnikovega premoženja, saj je zaključilo, da udeležba upnika na naroku ni bila obvezna.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil, v pritožbi sodišču očita nepravilno odločitev, s katero tudi odstopa od veljavne sodne prakse, zato odločitev v točki dve v celoti izpodbija. V pritožbi navaja, da je sprejel vabilo na narok za obravnavo dolžnikovega premoženja, da se je naroka udeležil, zato je tudi upravičen priglasiti stroške. Institut iz 31. člena ZIZ mu omogoča, da bo lahko predlagal druga, dodatna in učinkovita izvršilna sredstva v primeru, če izvršba ne bo uspešna. Sodišče ga je obvestilo o naroku, udeležba na naroku pa je bila za njega nujna zaradi uresničevanja temeljnih načel izvršilnega postopka. Sodišče vseh teh okoliščin ni upoštevalo in je napačno zaključilo, da udeležba na naroku ni bila nujna, zato mu neutemeljeno ni priznalo teh stroškov. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se mu priznajo tudi stroški, ki so vezani na narok z dne 27. 11. 2013 in da mu dolžnica povrne stroške pritožbenega postopka za sestavo pritožbe po tar. št. 27/6 OT, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV ter za povrnitev sodne takse za pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje o stroških izvršilnega postopka je v 38. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v kolikor pa stroški niso urejeni v tej določbi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP (15. člen ZIZ). Peti odstavek 38. člena ZIZ določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je z zaključki o tem, da upniku ni bilo treba priti na narok in da mu zato ne gredo na naroku priglašeni stroški, nepravilno uporabilo določbo petega odstavka 38. člena ZIZ. Nepravilno je zaključilo, da ti stroški niso potrebni.

Upnik s pritožbo utemeljeno poudarja, da je predlagal, da dolžnik predloži seznam premoženja, temu predlogu pa je sodišče tudi ugodilo. Sodišče je v skladu s šestim odstavkom 31. člena pravilno razpisalo narok, saj dolžnik ni predložil seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče. Iz podatkov spisa izhaja, da se je upnik udeležil naroka, medtem ko dolžnik na narok ni prišel. Sedmi odstavek 31. člena ZIZ sodišču nalaga, da na naroku zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena, za pridobitev potrebnih podatkov o premoženju pa lahko na predlog upnika zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb in organov zahteva posredovanje podatkov. Že iz te določbe ZIZ izhaja, da je udeležba upnika potrebna ne glede na to, da ima upnik tudi pravico sodelovati na naroku v postopku, ki ga je sam predlagal. Zato so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za narok ker da ni bila potrebna njegova udeležba napačni in v nasprotju z 31. členom ZIZ. Glede na to je bilo ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se upniku ti stroški priznajo.

Pritožbeno sodišče je upniku v skladu z določbo 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) odmerilo stroške po tarifi, ki je veljala v času, ko se je začel izvršilni postopek. Tako mu je v skladu s to tarifo priznalo po priglašenem stroškovniku stroške za narok v višini 100 točk, za odsotnost iz pisarne 80 točk, za kilometrino 74,74 EUR in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,459 skupno znese 192,07 EUR. Te stroške je dolžnica dolžna plačati v 8 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upnica je s pritožbo uspela, zato ji je dolžnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka za sestavo pritožbe, takso za pritožbo, 2 % materialnih stroškov in DDV.