Jedro

Odmera odškodnine - amputacija mezinca leve roke

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v obsodilnem delu spremeni tako, da sedaj v celoti glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 5.865,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 do plačila.

V presežku do vtoževanega zneska 9.847,16 EUR s pripadki se zavrne zahtevek tožeče stranke.

Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve sodbe povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 199,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti za 192,63 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je prvostopno sodišče tožniku iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode prisodilo odškodnino v skupnem znesku 7.332,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 dalje (točka I izreka). V presežku je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (točka II izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 80,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. V pritožbi navaja, da toženi stranki ni bila vročena sprememba tožbenega zahtevka na vtoževani znesek 9.847,16 EUR in se tako o zvišanem zahtevku tožena stranka ni mogla izjaviti. Iz navedenega razloga je podana bistvena kršitev določb postopka. Nadalje ni ugotovljeno, ali je bila glede na zvišani zahtevek plačana sodna taksa, kar predstavlja procesno predpostavko za obravnavanje tožbe. V nadaljevanju pritožba izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da ni podana soodgovornost tožnika k nastanku škodnega dogodka. Dejstvo je, da je do poškodbe tožnikovega mezinca prišlo ravno iz razloga, ker tožnik pri tem, ko je pomagal pri žaganju drv, ni bil dosti pazljiv in je tako soodgovoren za nastalo nezgodo. Prvostopno sodišče je tožniku tudi odmerilo previsoko odškodnino iz naslova telesnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sam tožnik je namreč zaslišan kot stranka povedal, da se v trenutku poškodbe ni ustrašil, kasneje pa ga tudi ni bilo strah. Odškodnina iz strahu tožniku tako ne pripada. Enako velja za skaženost, ker je tožnik tudi sam povedal, da ga izgled roke po amputaciji prsta ne moti. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine v znesku 3.000,00 EUR ter za zmanjšanje življenje aktivnosti v znesku 3.800,00 EUR pa je v posledici nepravilne uporabe materialnega prava odmerilo previsoko odškodnino. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek v celoti zavrne ter tožniku naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka zoper toženo stranko iz naslova zavarovalne pogodbe o zavarovanju stanovanja oziroma stanovanjske opreme, v okviru katere je zajeto tudi zavarovanje civilne odgovornosti, uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo iz škodnega dogodka, v katerem je zavarovanec toženke z motorno žago pri žaganju drv tožnika porezal po roki - mezincu leve roke.

6. Tožeča stranka je z vlogo z dne 8. 4. 2013 (list. št. 106 - 107 spisa) zvišala vtoževani zahtevek iz naslova odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo iz zneska 7.485,00 EUR na znesek 9.847,16 EUR. Tako postopanje tožeče stranke predstavlja spremembo tožbe po določbi četrtega odstavka 184. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navedena sprememba tožbe ni bila vročena pooblaščencu tožene stranke, je pa bila vročena neposredno toženi stranki, pri čemer tožena stranka na glavni obravnavi z dne 29. 5. 2013 (na narok je pristopil odvetniški kandidat pooblaščenca tožene stranke) ni nasprotovala spremembi tožbe in tudi ni uveljavljala relativne kršitve postopka v zvezi z vročanjem spremembe tožbe. Po takem postopanju tožene stranke sodišču ni očitati relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker je tožena stranka s tem, ko se je spustila v obravnavanje po spremenjeni tožbi, privolila v spremembo tožbe (drugi odstavek 185. člena ZPP). Zraven tega pa zatrjevane kršitve določb postopka ni uveljavljala na naroku, ki je bil izveden po tem, ko je bila v pravdni spis že vložena grajana sprememba tožbe in je tako z navedeno pritožbeno grajo prekludirana (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Da pa sodna taksa za tožbo ni plačana, pa iz podatkov spisa ne izhaja. Pritožbena izvajanja v smeri kršitev določb postopka so neutemeljena.

7. Ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da zavarovalnica ne krije obravnavane škode na podlagi 8. točke osmega odstavka 49. člena Splošnih pogojev za VIP premoženjsko zavarovanje stanovanjske opreme (OPR-03), ki so sestavni del zavarovalne police. Po citirani določbi so izključene kritne pravice odgovornosti za škodo, ki so nastale kot posledica zavestnega ravnanja, ki ni v skladu s predpisi in pravili. V danem primeru namreč ne gre za zavestno kršitev, ker je zavarovanec toženke očitno zaradi nepazljivosti in s tem povezane malomarnosti porezal tožnika po levi roki, ko mu je ta pomagal pri žaganju drv. Sicer pa je prvostopno sodišče krivdo zavarovanca toženke ugotovilo na podlagi objektivne, ne pa krivdne odgovornosti. Taki presoji prvostopnega sodišča pa pritožba ne oporeka.

8. Prvostopno sodišče je odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke ugotovilo na podlagi objektivne odškodninske odgovornosti. Presodilo je, da delo z motorno žago predstavlja nevarno dejavnost po določbi 149. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), pri čemer za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja (150. člen OZ). V danem primeru torej zavarovanec tožene stranke, ki je z motorno žago žagal veje položene na „kozo“ (naprava za pomoč pri žaganju drv), katere mu je na „kozo“ polagal tožnik. Takšna presoja prvostopnega sodišča ni predmet pritožbenega izpodbijanja. Tudi ni sporno, da je pri navedenem opravilu zavarovanec toženke z motorno žago tožnika porezal po mezincu leve roke, v posledici česar je v končni fazi sledila amputacija navedenega prsta v višini PIP sklepa.

9. Pritrditi je pritožbi prvostopnega sodišča, da je oškodovanec s svojim ravnanjem pri žaganju drv oziroma vej z motorno žago prispeval k nastanku škode. Dejstvo je, da je tožnik (oškodovanec) na „kozo“ polagal vejevje v nasprotju s predpisi o delu z motorno žago, ker se je pri tem opravilu nahajal v območju, kjer je zavarovanec toženke izvajal žaganje. Tožnik je na „kozi“ držal vejevje, pripravljeno za žaganje, torej je z rokami posegel v območje žaganja z motorno žago. Takšno ravnanje tožnika pa je v nasprotju s predpisi o delu z motorno žago, ki podajalcu drv (vej) nalagajo, da je oddaljen od mesta žaganja vsaj 2 m. Ker pa tožnik navedene razdalje ni upošteval (tožnik je z roko posegel v območje samega žaganja, ki se je izvajalo na „kozi“), je po presoji pritožbenega sodišča podan njegov 20 % prispevek k nastanku škode, to je porezanja mezinca leve roke z motorno žago. Za navedeni odstotek je tako po določbi tretjega odstavka 153. člena OZ(1) tožena stranka prosta odškodninske odgovornosti iz naslova objektivne odgovornosti.

10. Tožnik je v škodnem dogodku utrpel rano na mezincu leve roke z večkomadnim odprtim sklepnim zlomom glavice osnovnega členka ter raztrganino tetive iztegovalke navedenega prsta leve roke. V končni fazi zdravljenja je bil tožniku mezinec leve roke amputiran v višini PIP sklepa.

11. Prvostopno sodišče je tožniku za prestane fizične bolečine odmerilo odškodnino v znesku 3.000,00 EUR, za prestani strah 700,00 EUR, za skaženost 400,00 EUR in za zmanjšanje življenjske aktivnosti v znesku 3.800,00 EUR, torej skupno 7.900,00 EUR. Za premoženjsko škodo je tožniku odmerjena odškodnina 247,16 EUR, ki pa ni predmet pritožbenega izpodbijanja.

12. Res je, na kar opozarja pritožba, da je tožnik zaslišan kot stranka izpovedal, da se v trenutku poškodbe ni ustrašil in to kljub dejstvu, da je po snetju rokavice videl mezinec, ki mu je „visel na roki“. Izvedenec medicinske stroke sicer navaja, da je tožnik utrpel kratkotrajni primarni strah, vendar glede na izpovedbo tožnika le temu odškodnina za primarni strah ne pripada. Tožnik pa je v posledici poškodbe utrpel sekundarni strah (zaskrbljenost za izgubo prsta in njegove ročne sposobnosti v morebitni izgubi prsta), kar izhaja tako iz izvedenskega mnenja kot iz izpovedbe tožnika in v danem primeru se pritožbeno sodišče pridružuje sodišču prve stopnje, da tožniku kljub dejstvu, da ni utrpel primarnega strahu, pripada odškodnina za prestani strah v znesku 700,00 EUR. Nasprotna pritožbena izvajanja v smeri znižanja odškodnine za tovrstno škodo so neutemeljena.

13. V zvezi s skaženostjo je tožnik sicer izpovedal, da ga sam izgled roke zaradi delne amputacije prsta ne moti, moti pa ga krn prsta, kar povzroča tudi tožnikovo nelagodje, kot izhaja iz izvedenskega mnenja že navedenega izvedenca. Tako tožniku tudi pripada odškodnina za skaženost in to v znesku 400,00 EUR, kot jo je pravilno že odmerilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

14. Prvostopno sodišče pravilno na podlagi izpovedbe tožnika ter izvedenca medicinske stroke ugotavlja vse okoliščine, ki so vplivne na odmero odškodnine za prestane fizične bolečine, v obseg katere spadajo tudi prestane nevšečnosti pri zdravljenju. Enako velja za duševne bolečine tožnika zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Po pravilni ugotovitvi pravno relevantnih okoliščin za odmero odškodnine za navedeni vrsti nepremoženjske škode je prvostopno sodišče tožniku z zneskom 3.000,00 EUR za fizične bolečine in z zneskom 3.800,00 EUR za zmanjšanje življenjske aktivnosti odmerilo pravično denarno odškodnino v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ. Pri odmeri odškodnine za navedeni vrsti škode je materialno pravo pravilno uporabljeno. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

15. Iz naslova nepremoženjske škode je tožniku odmerjena odškodnina v skupnem znesku 7.900,00 EUR. Tako odmerjena odškodnina je v skladu z določbo 179. člena in 182. člena OZ ter v skladu z načelom individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ter obstoječo sodno prakso za podobne primere. Iz naslova premoženjske škode (višina le te ni predmet pritožbenega izpodbijanja) je tožena stranka dolžna tožniku plačati 247,16 EUR. Skupno plačilna obveza tožene stranke tako znaša 8.147,16 EUR. Ker pa je tožnik prispeval k nastanku škode v deležu 20 %, je tožena stranka izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 153. člena OZ, dolžna tožniku iz naslova nepremoženjske in premoženjske škode plačati 6.517,73 EUR. V skladu z zavarovalno pogodbo med zavarovancem toženke in toženko pa je potrebno upoštevati še 10 % odbitno franšizo in je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki iz obravnavanega škodnega dogodka plačati 5.865,96 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

16. Po spremenjeni prvostopni sodbi pravdni uspeh tožeče stranke znaša 60 %, tožene pa 40 %. Po spremenjenem pravdnem uspehu je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti za 199,30 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

17. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. in 358. člen ZPP).

18. Toženi stranki je priznati 20 % pritožbenega uspeha in je zato tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti za 192,63 EUR od 963,14 EUR priznanih pritožbenih stroškov.

Op.Št.(1): Imetnik je deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode.