Jedro

Dejstvo, da pritožnik sodniku ne zaupa in ne verjame v njegovo pošteno sojenje, še ne pomeni utemeljenega razloga za izločitev sodnika. Za oceno pristranskosti se zahteva, da obstoji na strani sodnika takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku ustvari dvom v njegovo nepristranskost. Procesna napaka v prejšnjem postopku pa ni takšna okoliščina, ki bi sama po sebi kakorkoli kazala na sodnikovo pristranskost. Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, mora za sodišče zadostovati, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili 6. 9. 1975 pred Matičnim uradom v B..

Zoper takšno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje toženec. Navaja, da se s sodbo ne strinja, ker jo je izdal sodnik, ki bi moral biti izločen. Sodnik se je do njegove zakonske zveze vedel nestrokovno in nekorektno, zaradi česar je Višje sodišče v Ljubljani njegovo odločbo v isti zadevi že razveljavilo. Sodniku ne zaupa in ne verjame v njegovo pošteno sojenje, zato je zahteval njegovo izločitev, vendar je predsednica sodišča iz samo njej znanega razloga njegovo željo ignorirala. Želi si sodnika, ki mu bo znal prisluhniti in ga razumeti ter mu na korekten način pomagati, da obdrži zakonsko zvezo in pomaga ženi.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izločitev sodnika v pravdnem postopku je procesni institut, ki je namenjen uresničevanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja (70 – 75. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V 70. členu ZPP je določeno, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je podan kateri od taksativno navedenih razlogov iz 1. do 5. točke tega člena (t. i. izključitveni razlog) ali če je podana druga okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti (t. i. izločitveni razlog).

V tej zadevi je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama s sodbo P 304/2008 z dne 22. 4. 2009, ki pa je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2327/2009 z dne 2. 9. 2009 razveljavljena, ker je sodišče prve stopnje v nasprotju z zakonom opravilo narok za glavno obravnavo v nenavzočnosti toženca (sodišče je bilo pretogo oz. prestrogo pri obravnavi toženčevega opravičila). Zadeva je bila vrnjena istemu sodniku v novo sojenje. Pritožbeno sodišče opozarja, da to, da je sodnik že odločal v konkretnem sporu med pravdnima strankama, pa je bila kasneje odločba zaradi procesnih napak razveljavljena in mu je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje, ne predstavlja izključitvenega razloga iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP niti odklonitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP (1). Odpravi napak pri vodenju postopka in odločanju je namenjen postopek s pravnimi sredstvi, ki se ga je v konkretnem primeru pritožnik tudi poslužil, nepravilnost pa je bila sanirana s strani pritožbenega sodišča, ki je, kot rečeno, nezakonito sodbo razveljavilo in v skladu z zakonom zadevo vrnilo istemu sodniku v novo sojenje (primerjaj 1. odstavek 354. člena ZPP in 1. odstavek 163. člena Sodnega reda).

Dejstvo, da pritožnik sodniku ne zaupa in ne verjame v njegovo pošteno sojenje, še ne predstavlja utemeljenega razloga za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč, da konkretna stranka meni, da sodnik ni nepristranski. Za oceno pristranskosti se zahteva, da obstoji na strani sodnika takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku ustvari dvom v njegovo nepristranskost. Procesna napaka v prejšnjem postopku pa, kot že zgoraj obrazloženo, ni takšna okoliščina, ki bi sama po sebi kakorkoli kazala na sodnikovo pristranskost, zato je bila zahteva pritožnika za izločitev sodnika tudi utemeljeno zavrnjena. Ker pritožnik ne navaja drugih dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno dvomiti v nepristranskost in objektivnost sodnika, ki je izdal izpodbijano odločbo, je pritožbeni očitek o kršitvi pravice do nepristranskega sojenja neutemeljen.

V okviru uradnega preizkusa v skladu s 350. členom ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane druge kršitve postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, izpodbijana sodba pa je tudi materialnopravno pravilna. Višje sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugotovljene okoliščine v konkretnem primeru izpolnjujejo pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze in so tako izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze med pravdnima strankama (65. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR). Prvostopno sodišče je na podlagi dokaznega postopka pravilno ocenilo, da je zakonska zveza za tožnico postala nevzdržna, kar je ta v svoji izpovedi tudi utemeljila. Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, mora za sodišče zadostovati, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati. Res je, da je ob trenutnih motnjah v zakonu treba stremeti k ohranitvi zveze, vendar je tožnica izpovedala, da se je že ves čas zakona želela odseliti, da je v letu 2008 to udejanila in da na toženca ni čustveno navezana ter z njim nima ničesar skupnega. Zato je vsekakor treba upoštevati tožničino željo.

Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo (353. člen ZPP).

(1) Tako tudi dr. L. Ude v dr. L. Ude in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, 2005, str. 303.