Jedro

Revizijo je mogoče vložiti le na podlagi predhodnega sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Revizija, ki ni bila vnaprej dopuščena, je torej nedovoljena, z naknadno vloženim predlogom za njeno dopustitev pa te njene pomanjkljivosti ni mogoče sanirati.

Izrek

Pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1491/2022-72 z dne 11. 4. 2024 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo z dne 6. 3. 2024 na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 492-19/2021/47 z dne 17. 11. 2023. S to odločbo je navedeni organ zavrnil tožnikov zahtevek za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo na zdravju zaradi cepljenja proti COVID-19 s tretjim odmerkom cepiva Cominarty dne 18. 11. 2021 (1. točka izreka) in njegov predlog za dopolnitev strokovnega mnenja Komisije za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem proti COVID-19 in nastalo škodo na zdravju (2. točka izreka).

2.Zoper to sodbo je tožnik 18. 3. 2024 vložil revizijo, ki jo je Upravno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da tožnik reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije, iz vsebine njegove vloge z dne 10. 4. 2024 pa izhaja, da revizija ni bila dopuščena oziroma da tožnik ni niti vložil predloga za njeno dopustitev. Zato je Upravno sodišče ravnalo po 374. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in revizijo zavrglo.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ko bo odločilo tudi o njegovem predlogu za dopustitev revizije. Navaja, da Upravno sodišče njegove revizije ni takoj zavrglo, temveč ga je pozvalo na plačilo sodne takse oziroma ga je z dopisom pozvalo, naj predloži predlog za dopustitev revizije in sklep o njeni dopustitvi, čeprav je vedelo, da je dopolnitev revizije zakonsko nedopustna. Navaja tudi, da je Upravno sodišče njegovo revizijo zavrglo pred iztekom roka za odpravo pomanjkljivosti, čeprav je bilo obveščeno, da je še pred iztekom tega roka, 11. 4. 2024, vložil predlog za dopustitev revizije.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker ZUS-1 določb o pogojih za dovoljenost revizije ne vsebuje (več)1, se glede tega vprašanja uporabljajo določbe ZPP. V obravnavanem postopku je bilo zato treba uporabiti ureditev, kakršno je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017 - v nadaljevanju ZPP-E). Ta ureditev ne pozna več dovoljene, temveč samo dopuščeno revizijo.

7.Revizijo je mogoče vložiti le na podlagi predhodnega sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (prvi odstavek 367. člena ZPP).2 Po tretjem odstavku 367.c člena ZPP sodišče v sklepu o dopustitvi revizije navede, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli. Po tretjem odstavku 374. člena ZPP revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.

8.Revizija se po prvem odstavku 367. člena ZPP lahko vloži v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Revizija, ki ni bila vnaprej dopuščena, je torej nedovoljena, z naknadno vloženim predlogom za njeno dopustitev pa te njene pomanjkljivosti ni mogoče sanirati.

9.Po prvem odstavku 374. člena ZPP prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Drugi odstavek 374. člena ZPP med drugim določa, da revizija ni dovoljena, če ni bila dopuščena. Upravno sodišče je revizijo torej pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP.

10.Vse to pomeni, da je izpodbijani sklep o zavrženju pritožnikove revizije pravilen in zakonit. Ta sklep se v ničemer ne nanaša na odločanje o naknadno vloženem predlogu za dopustitev revizije. Tudi če bi Vrhovno sodišče temu predlogu ugodilo, bi moral pritožnik na podlagi sklepa o dopustitvi revizije namesto zavržene vložiti novo revizijo v dopuščenih okvirih.

11.Pritožbeni očitki glede pozivanja na plačilo sodne takse in na predložitev predloga za dopustitev revizije ter sklepa o dopustitvi revizije, vključno s pritožnikovimi sklepanji glede motivov Upravnega sodišča, glede na navedene razloge ne pomenijo zatrjevanja pravno pomembnih dejstev, ki bi lahko vplivala na dovoljenost vložene revizije in s tem na pravilnost izpodbijanega sklepa. Kolikor je pritožnik s temi navedbami želel povedati, da ga je Upravno sodišče z namernim zavlačevanjem prikrajšalo za možnosti pravočasne vložitve predloga za dopustitev revizije, Vrhovno sodišče pripominja, da stroga ureditev izrednih pravnih sredstev, ki ne dopušča naknadnega odpravljanja pomanjkljivosti, smiselno pomeni tudi, da rok za vložitev predloga za dopustitev revizije ni namenjen popravljanju procesnih napak vlagatelja. Da mu ta rok ne bi bil v celoti na voljo pa pritožnik ne zatrjuje.

12.Iz navedenih razlogov in ker ni našlo niti razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------

1Z novelo ZPP-E so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E).

2Prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 1/2019 z dne 19. 2. 2019.