Jedro

Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upniku 149,33 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka), zavrnilo je predlog dolžnika za odlog izvršbe (II. točka izreka), odločilo je, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 149,33 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje (III. točka izreka), v presežku pa je zavrnilo zahtevo upnika za povrnitev stroškov (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in uvodoma uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedel je, da je v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani opravljal deložacijo. Ker je bila zelo obsežna, ni dvomil o navedbah upnika, da se med deložiranimi stvarmi nahaja tudi njegov računalnik. Zaradi velike količine stvari, ki so bile zložene v škatlah, računalnika ni mogel poiskati, ker bi to zahtevalo mesec dni dela in potrebo po novem skladišču. Zaradi postopka, ki se je vodil pred Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah, se je odločil, da bo deložirane stvari pregledal, vendar računalnika ni našel, zato je vložil kazensko ovadbo, da je računalnik odtujila neznana oseba. Ker ob začetku pravdnega postopka ni vedel, da spornega računalnika ni v skladišču, tega dokaza ni navajal na prvi obravnavi. Navaja, da spornega računalnika nima v svoji posesti, zato izvršba na izročitev računalnika ni izvedljiva. Upnik bo imel v primeru, da mu je bila povzročena škoda, še vedno možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost. Izpostavlja tudi, da od 16. 12. 2019 ne opravlja več službe izvršitelja, ker je predlagal razrešitev zaradi upokojitve. Vse izvršilne spise, skupaj s premičninami iz vseh izvršilnih postopkov, je predal izvršitelju prevzemniku. Služba izvršitelja je javna služba, ki jo opravlja fizična oseba kot poklicno dejavnost. Izročitev premičnine je s prenehanjem službe postala nemogoča, saj je pravni naslednik drug izvršitelj. Da bi se izvršba nadaljevala zoper fizično osebo, ki ne opravlja več službe izvršitelja, je potreben nov izvršilni naslov. Sodišče je zavzelo stališče, da je izvršitelj odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, vendar to velja le v primeru odškodninske obveznosti ali odgovornosti iz naslova dolgov. Ker računalnika ne poseduje, bi bil poseg v nedotakljivost stanovanja zelo hud, posledica pa bi bila škoda, ki jo je težko nadomestiti. Škoda, ki bi nastala, je večja od tiste, ki bi zaradi odloga nastala upniku. Upnik je vrednost računalnika ocenil na 50,00 EUR, kar predstavlja malo vrednost. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je kljub pritožbeni navedbi, da sklep izpodbija v celoti, štelo, da se dolžnik pritožuje le zoper zanj neugodne odločitve, to je zoper zavrnitev ugovora in predloga za odlog izvršbe (I. in II. točka izreka izpodbijanega sklepa) in zoper odločitev o naložitvi upnikovih stroškov (III. točka izreka izpodbijanega sklepa), saj lahko le glede teh dolžnik doseže izboljšanje svojega pravnega položaja.

6. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah P 15/2018 z dne 11. 2. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 192/2020 z dne 17. 9. 2020. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da gre pri ugovornem razlogu po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ za opozicijski ugovorni razlog, ki terjatev upnika iz izvršilnega naslova ukinja. Zato mora obstoj tega ugovornega razloga dolžnik dokazati z višjo stopnjo zanesljivosti, po strogem dokaznem standardu, ki mora veljati nasproti upnikovemu izvršilnemu naslovu.1

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da računalnika nima v svoji posesti, zato izvršba na izročitev računalnika ni izvedljiva. Trdil je tudi, da je takoj, ko je pri pregledu skladišča ugotovil, da računalnika ni v skladišču, podal kazensko ovadbo na sodišče, da je računalnik odtujila neznana oseba, ki jo je tudi priložil k ugovoru. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da s priloženo kazensko ovadbo dolžnik še ni zanesljivo izkazal, da računalnika nima v svoji posesti. Ob v pritožbi ponovno izpostavljenem, da računalnika nima in da zato izvršba na izročitev računalnika ni izvedljiva, pa je opozoriti na 215. člen ZIZ, ki je povzet tudi v sklepu o dovolitvi izvršbe, da bo, v kolikor tekom izvršbe stvar ne bo najdena niti pri dolžniku niti pri kom drugem, sodišče na upnikov predlog ocenilo vrednost stvari in s sklepom odločilo, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku.

8. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v začetku pravdnega postopka, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, vpisan v imenik izvršiteljev in da je bil 16. 12. 2019 funkcije izvršitelja razrešen. Izvršilni naslov v tej zadevi je bil tako izdan v času, ko dolžnik ni bil več izvršitelj. Skladno z 280. členom ZIZ je služba izvršitelja javna služba, ki jo opravljajo izvršitelji kot samostojno zasebno dejavnost. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da za svoje obveznosti izvršitelj odgovarja z vsem svojim premoženjem,2 zato je tudi pravilen zaključek, da ugovor pasivne legitimacije dolžnika ni utemeljen.

9. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog za odlog izvršbe. Dolžnik po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje ni izkazal kumulativno zahtevanega pogoja iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ki je večja od tiste, ki zaradi odloga izvršbe lahko nastane upniku. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je dolžnik nastanek škode utemeljeval s tem, da bo izvršitelj z vstopom v njegovo stanovanje posegel v dolžnikovo pravico do zasebnosti stanovanja, ki je ustavno zagotovljena. Dolžnik je tako zatrjeval škodo, ki nastane v posledici same realizacije izvršbe, to pa ni tista škoda, ki se po 71. členu ZIZ zahteva za odlog izvršbe.

10. Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenih dejstvih materialno pravo pravilno uporabilo in ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker je upnik opredeljeno odgovoril na pritožbo, je stroške odgovora na pritožbo šteti za potrebne za izvršbo in mu jih mora dolžnik povrniti (peti odstavek 38. člena ZIZ). Upniku pripada za sestavo pritožbe 200 točk po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (OT) in za materialne stroške 4 točke po 11. členu OT, kar skupaj z 22 % DDV znaša 149,33 EUR. Sodišče druge stopnje pa upniku ni priznalo priglašene nagrade za konferenco s stranko in za končno poročilo stranki, saj sta ti že vključeni v nagrado za pravno sredstvo. Tako odmerjene stroške mora dolžnik poravnati upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.3 1 Podrobneje o tem Hinko Jenull v: Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem in uvodnimi pojasnili, Ljubljana, GV Založba, 2002, str. 200 – 204. 2 Primerjaj Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem in uvodnimi pojasnili, Ljubljana, GV Založba, 2002, str. 484. 3 Primerjaj Načelno pravno mnenje, Občna seja VS RS, 13. 12. 2006.