Jedro

Po 1. odstavku 194. člena ZJU se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače. Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU, po kateri se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev je po določbah ZJU edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Ugovori o predhodni nepravilni razporeditvi na delovno mesto ob prezaposlitvi delavcev Agencije za plačilni promet in iz tega razloga sprožen delovnopravni spor na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo o prevedbi v naziv, ki jo je izdala Davčna uprava Republike Slovenije (dalje DURS) pod št. ... z dne 21. 1. 2004, s katero je prvostopni organ na podlagi 1. odstavka 194. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002 in 110/2002, dalje ZJU) v zvezi s 1. in 3. odstavkom Uradbe o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03 in 109/03, dalje Uredba) odločil, da se naziv sodelavec I - kontrolor III, z izhodiščnim količnikom 2,20, ki ga je dosegla tožnica pred uveljavitvijo ZJU po stanju na dan 28. 6. 2003 prevede v uradniški naziv 15. stopnje referent III. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila sporna prevedba v naziva opravljena v skladu z določili 194. člena ZJU, po katerem se prevedba opravi glede na izhodiščni količnik za določitev osnovne plače posameznega višjega upravnega delavca ali upravnega delavca, glede na njegovo delovno mesto. Po 2. odstavku 194. člena ZJU se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je z zakonom, podzakonskim predpisom ali drugim ustreznim aktom določen kot količnik za določitev osnovne plače (količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede). (Pri)tožnica je pred prevedbo naziva zasedala delovno mesto z izhodiščnim količnikom 2,20, zato je bila v skladu s 14. alineo 1. odstavka 194. člena ZJU in določili Priloge I in Priloge II Uredbe pravilno prevedena v uradniški naziv davčni referent III, ki spada v skladu z ZJU v uradniški naziv 15. stopnje. Pritožbeni organ je na podlagi določbe 2. odstavka 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku preizkusil prvostopno odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev določb postopka ali je bil prekršen materialni zakon in ker takšnih kršitev ni ugotovil, je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in potrdil prvostopno odločbo.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi tega nepravilne uporabe materialnega prava v zvezi z njeno razporeditvijo na delovno mesto ob prehodu iz Agencije za plačilni promet na DURS po določbah 67. člena Zakona o davčni službi ter posledično nezakonite odločbe o prevedbi v naziv po določbah ZJU. Dalje navaja, da je bila nepravilno razporejena na delovno mesto sodelavec I - kontrolor III, zaradi česar že teče sodni spor pred Delovnim in socialnim sodiščem v A od leta 1999, ki še ni pravnomočno končan. V tem obdobju je bila izdana na osnovi prve napačne odločbe še vrsta drugih, v katerih so vsebovana napačna izhodišča in količniki, zaradi katerih tožnica trpi finančne in delovnopravne posledice, kar vse izpodbija tožnica v omenjenem delovnem sporu. Tožnica meni, da je posledično nezakonita tudi navedena prvostopna odločba o prevedbi njenega naziva sodelavec I - kontrolor III z izhodiščnim količnikom 2,20 v naziv referent III, saj bi morala biti razporejena na delovno mesto referent I - kontrolor I, njen količnik za določitev osnovne plače pa bi moral znašati 3,00. Zato meni, da je prvostopna odločba nezakonita in da je tožena stranka nepravilno in neutemeljeno zavrnila njeno pritožbo in nepravilno ter nepopolno ugotovila dejansko stanje, posledično pa nepravilno uporabila materialno pravo ne da bi tožnici dala možnost izjasnitve v pritožbenem postopku, s čimer so bila bistveno kršena tudi pravila postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku, glede na določila 39. člena ZJU. Sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijano odločbo tožene stranke in navedeno prvostopno odločbo ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ga je sodišču predložila skupaj s predmetnimi upravnimi spisi, v celoti prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na podlagi 3. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odl. US, dalje ZUS) ni prijavilo svoje udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru je predmet spora odločitev tožene stranke o tožničini pritožbi zoper navedeno prvostopno odločbo o prevedbi naziva po stanju na dan 28. 6. 2003 na podlagi 194. člena ZJU, in sicer naziva sodelavec I - kontrolor III z izhodiščnim količnikom 2,20, v uradniški naziv 15. stopnje referent III.

Po vpogledu predmetnega upravnega spisa in preučitvi tožbe s tožbenimi prilogami je sodišče presodilo, da je tožena stranka ravnala prav, ko je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo DURS št. 103-71/03 z dne 21. 1. 2004, s katero je prvostopni organ na podlagi 194. člena ZJU v zvezi s 1. in 3. odstavkom 58. člena Uredbe prevedel naziv sodelavec I - kontrolor III v uradniški naziv 15. stopnje - referent III.

Med strankama ni sporno, da je bil tožničin naziv, naveden v prvostopni odločbi z dne 21. 1. 2004 (po stanju na dan 28. 6. 2003) doseženi naziv sodelavec I - kontrolor III, z izhodiščnim količnikom 2,20, preveden v uradniški naziv 15. stopnje - referent III. Tožničinim navedbam o obstoju delovno-pravnega spora pred Delovnim in socialnim sodiščem v A od leta 1999 dalje v zvezi s predhodno razporeditvijo tožnice na delovno mesto sodelavec I - kontrolor III pa tožena stranka niti ne nasprotuje, zato je tudi to okoliščino po presoji sodišča mogoče opredeliti kot nesporno, vendar v obravnavanem primeru ta okoliščina pravno ni relevantna iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Po 1. odstavku 194. člena ZJU se namreč nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače, določene v zakonu oziroma podzakonskem predpisu na način, določen v sedemnajstih alineah glede na izhodiščni količnik. Če so za določeno področje dela skladno s 3. odstavkom 85. člena Zakona o javnih uslužbencih oblikovani posebni nazivi, se prevedba nazivov v skladu s 194. členom ZJU opravi tako, da se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev, zaposlenih na teh področjih, prevedejo v te posebne nazive ustrezne stopnje (3. odstavek). Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU. Po tej določbi se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Ta količnik je v tožničinem primeru pred prevedbo znašal 2,20 (čeprav ga tožnica izpodbija v delovno-pravnem sporu pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem, ki je v teku že od leta 1999 in po navedbah v tožbi še ni pravnomočno končan). Ker pa iz citiranih določb izhaja, da je za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev po določbah ZJU (1. odstavek 194. člena ZJU) edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede (2. odstavek 194. člena ZJU), zato na pravilnost odločitve tožene stranke tožbeni ugovori, kot so predhodno povzeti, o predhodni nepravilni razporeditvi na delovno mesto sodelavec I - kontrolor III ob prezaposlitvi delavcev Agencije za plačilni promet, med katerimi je bila tudi tožnica, na Davčno upravo RS in iz tega razloga v letu 1999 s strani tožnice sprožen delovno-pravni spor pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem, ne morejo vplivati.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek v obravnavani sporni zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je tudi izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.