Jedro

Tožniku je bila v postopku razrešitve in dodelitve odvetnika na podlagi določbe 30. člena ZBPP dana možnost sodelovanja in s tem možnost izbire pravnega zastopnika, kar nadalje pomeni, da tožnik v upravnem sporu te izbire, v kateri je imel možnost sodelovanja, ne more uspešno izpodbijati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom Bpp 1679/2011 z dne 29. 12. 2011 odločila, da se odločba pristojnega Organa za BPP, Okrožnega sodišča v Celju, Bpp 1697/2011 z dne 2. 11. 2011 spremeni tako, da se odvetnika A.A. iz ... razreši izvajanja brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu B.B. v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. N 471/2011 in se za izvajanje BPP v tej zadevi določi odvetnik C.C. iz . Obrazložitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je bila prosilcu 2. 11. 2011 odobrena BPP za nepravdni postopek N 471/2011 v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter oprostitve plačil v postopku nepravdnega postopka in za izvajanje določen odvetnik A.A. Dne 21. 11. 2011 je odvetnik toženi stranki posredoval dopis, v katerem je navedel, da njegova odvetniška pisarna ni vpisana na seznam odvetnikov izvajalcev BPP ter zaprosil, da ga tožena stranka razreši izvajanja BPP v obravnavani zadevi. S tem predlogom je tožena stranka, z dopisom z dne 24. 11. 2011, ki mu je bil vročen 5. 12. 2011, seznanila prosilca in ga pozvala, da v roku 8 dni od prejema, sodišču sporoči ime drugega odvetnika, za katerega želi, da ga zastopa. Prosilec se v odrejenem roku pozivu sodišča ni odzval, zato je tožena stranka A.A. razrešila izvajanja BPP in na podlagi drugega odstavka 30. člena ZBPP za nadaljnje izvajanje BPP določila odvetnika C.C. Tožnik v tožbi navaja, da je odvetnik C.C. v dogovoru s predsednikom D.D. odpovedal njegovo zastopanje v tožbi zoper PP Celje. Navedel je, da mu je predsednik Okrožnega sodišča dodeljeval celo odvetnike, ki so v kazenskih zadevah nastopali zoper njega in da predsednik sodišča zelo dobro ve, da odvetniki, ki so kakorkoli nastopali zoper njega, ne morejo zastopati njegovih interesov. Ravno zaradi tega oziroma zaradi možnosti zavlačevanja predsednik uporablja isto taktiko. Navedel je tudi, da je odločeno, da se s perfidnimi metodami otroka uničita.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZBPP pomeni BPP pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V konkretni zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožniku najprej določen kot izvajalec BPP odvetnik A.A. iz ..., ki je bil kasneje nadomeščen z odvetnikom C.C. Sodišče na podlagi navedb v tožbi ugotavlja, da iz izreka izpodbijanega sklepa v povezavi z navedbami v tožbi ni mogoče ugotoviti kje naj bi bila korist tožnika prizadeta oziroma v čem bi naj bil izpodbijani sklep nezakonit, toliko bolj, ker je bil tožnik z dopisom Bpp 1697/2011 z dne 24. 11. 2011, ki mu je bil vročen 5. 12. 2011, seznanjen s predlogom odvetnika A.A. za razrešitev BPP ter pozvan k dopolnitvi vloge za dodelitev BPP z imenom odvetnika, za katerega želi, da ga zastopa, torej je bila tožniku ponujena možnost izbire novega odvetnika. Tožnik se na navedeni poziv tožene stranke ni odzval, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno sledila opozorilu zapisanem v dopisu Bpp 1697/2011 z dne 24. 11. 2011 in po razrešitvi odvetnika A.A., za izvajanje BPP določila odvetnika po abecednem redu s seznama izvajalcev BPP, torej je tožena stranka ravnala skladno s prvim in drugim odstavkom 30. člena ZBPP. Na podlagi tožbenih navedb sodišče sicer sklepa, da se tožnik ne strinja s postavitvijo novega odvetnika, vendar ponovno poudarja, da je bila tožniku v postopku razrešitve in dodelitve odvetnika, na podlagi določbe 30. člena ZBPP, dana možnost sodelovanja in s tem možnost izbire pravnega zastopnika, kar nadalje pomeni, da tožnik v upravnem sporu te izbire, v kateri je imel možnost sodelovanja, ne more uspešno izpodbijati.

Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da je izpodbijani sklep zakonit in pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.