Jedro

Za vložitev tožbe zaradi razveljavitve sodne poravnave veljajo roki iz člena 393 ZPP, ne pa iz člena 59 ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne, izpodbijani del prvostopne odločitve se potrdi.

Obrazložitev

Izvršilno sodišče je s sklepom (I odločitve) dolžničinemu ugovoru delno ugodilo in svoj sklep o izvršbi razveljavilo glede plačila njegove terjatve

653.739,80 SIT z zak. zam. obrestmi od 22.10.1996 dalje in v točki III izreka sklepa, po kateri dolžnica izgubi pravico stanovati v stanovanjski hiši (ki je predmet izvršbe), v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo. Pod točko II izreka stranki sami krijeta priglašene stroške ugovornega postopka, pod III pa ima dolžnica pravico stanovati v stanovanjski hiši, pripisani pri vl. št. 1158 k.o. T. kot najemnica še tri leta od prodaje dalje.

Tisti del sklepa, s katerim je ugovor zavrnjen, dolžnica izpodbija s pritožbo iz vseh pritoženih razlogov.

Navaja, da ni imela volje ustanoviti zastavne pravice, niti pred leti, ko jo je prijatelj M. M. prosil za uslugo, da je nekaj podpisala za njegovega šefa B. D., zato je sodišče prosila, da jo napoti na razveljavitev sodne poravnave, vendar se sodišče o tem ni izjasnilo. Opozori na neskladje med terjatvijo v izvršilnem naslovu in tisto, ki je navedena v sklepu o izvršbi. Graja še zavrnitev predloga za izvršbo proti pravemu dolžniku G. d.o.o.. Odločitve pod IV izreka sklepa o izvršbi pa da upnik sploh ni predlagal in je odločeno o njej mimo predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Zastavna pravica upnika na dolžničini nepremičnini je bila dovoljena in vknjižena na podlagi sklenjenega sporazuma, ki ima moč sodne poravnave po členu 251c Zakona o izvršilnem postopku - ZIP pred Okrajnim sodiščem v M. dne 19.10.1995 pod opr. št. Rig XY, pri katerem je bila dolžnica udeležena kot zastavnica, podpisala sporazum in tudi pogodbo o kratkoročnem posojilu med upnikom kot posojilodajalcem in družbo G. d.o.o. kot posojilojemalcem, v obeh primerih dolžnica nastopa kot porok, zastaviteljica.

Tožbo za razveljavitev sodne poravnave ureja Zakon o pravdnem postopku - ZPP/99 v členih 392 in 393, posebna napotitev za vložitev take tožbe ni predpisana, je v dispoziciji strank. Tožnica jo je že v ugovoru, vloženem

20.10.1999 (tretji odstavek obrazložitve), tudi napovedala. Kritika prvostopnega sodišča, ker dolžnice ni napotilo na vložitev take tožbe je torej neumestna.

Neskladje med višino denarne terjatve v predlogu in sodni poravnavi je odpadlo, ker je za 653.739,80 SIT terjatve s pripadki sklep o izvršbi razveljavljen, ostane torej glavnica, kakršna je v sporazumu in pogodbi ter zamudne obresti. Drugega neskladja pa tako ni bilo.

Materialno pravo ni kršeno s tem, ker je pravi dolžnik - družba G. d.o.o. izpadel iz izvršbe (predlog proti njemu je zavrnjen), saj je po pravnem pravilu člena 1004/2 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav je prej ni zahteval od glavnega dolžnika, če je bilo očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve, ali če je glavni dolžnik v stečaju. Po podatkih sodnega registra je bil nad družbo G. d.o.o. dne 28.12.2001 začet in zaključek stečajni postopek, tako da je bila ta družba izbrisana iz sodnega registra.

Tudi ni kršeno veljavno pravo z odločitvijo pod III izreka, ki je v korist dolžnice, z njo je sodišče samo ugodilo dolžničinemu predlogu z dne 22.10.1999 (l. št. 17).

Preko pritožbenih navedb preizkus napadenega dela odločitve ni odkril procesnih kršitev, ki se respektirajo uradoma, zato je napadeni del odločitve potrjen.