Jedro

Dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, se izvede, upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973. Zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapuščina po pokojnem A.L. obsega, poleg premoženja, o katerem je bilo odločeno s sklepoma o dedovanju istega sodišča, opr. št. D 273/83, z dne 1.2.1985 in sklepa o dedovanju, opr. št. D 253/2004, z dne 11.10.2005, tudi v sklepu naveden nepremičnine in za dediča razglasilo M.M.P. in B.L., vsakega do 1/2. Pritožnica izpodbija sklep v celoti iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču razveljavitev prvostopnega sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje. V pritožbi pritožnica navaja, da je v prvostopnem postopku predložila dokaz o zaščitenosti kmetije, in sicer odločbo Upravne enote Jesenice, opr. št. 321-78/00, z dne 21.8.2001, iz katere izhaja, da ima kmetijsko-gozdarska gospodarska enota na naslovu M, ki obsega nepremičnine, vpisane v vl. št. 80. in 750, k.o. D v lasti pritožnice izpolnjuje pogoje za status zaščitene kmetije. Skladno z določbo 2. odstavka 74. člena ZDen (Zakona o denacionalizaciji) bi sodišče moralo izvesti dedovanje po ZDKG (Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev) in ne po določbah ZD (Zakona o dedovanju). Določbe ZDKG se uporabljajo, če je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski enoti, ki je bila kasneje z odločbo določena kot zaščitena kmetija, pri čemer se pritožnica sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-326/98 z dne 14.10.1998 in Up-62/94 z dne 13.11.1997. Zadevne nepremičnine so ob podržavljenju pripadale O. kmetiji, ki je bila kasneje razglašena za zaščiteno kmetijo. Pritožnica nadalje navaja, da je bila O. kmetija že leta 1984 zaščitena kmetija, ko je pritožnica ob dedovanju po pok. A.L. v dogovoru z bratom B.L. v celoti prevzela kmetijo. Ker je kmetijsko dejavnost že prevzela pritožnica, je edino ona upravičena do dedovanja nepremičnin v naravi, kakor izrecno določa ZDKG, sodediču pa pripada dedni delež v velikosti nujnega deleža. V nadaljevanju pritožnica navaja osebne okoliščine na strani sodediča B.L., kot so težave z alkoholom, slaba družba, ki dediču preprečujeta dedovati zaščiteno kmetijo, pa tudi sicer sodedič nima namena in želje po prevzemu in nadaljevanju kmetijske dejavnosti. Iz teh razlogov sta se že ob dedovanju leta 1985 s sodedičem dogovorila, da je kmetijo prevzela pritožnica, za kmetijo skrbi pritožnica sama, tudi postopek denacionalizacije je vložila pritožnica.

Udeleženec postopka, zakoniti sodedič B.L., je vložil odgovor na pritožbo in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje očitku pritožnice, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V obravnavani zadevi je sporno, ali se v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje na ime pokojnega upravičenca deduje po določbah ZD ali ZDKG. 2. odstavek 74. člena Zakona o denacionalizaciji določa, da se glede novega zapuščinskega postopka uporabljajo določbe zakona o dedovanju ter določbe zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Ustavno sodišče RS je v odločbi, opr. št. U-I-326/98, z dne 14.10.1998 ter odločbi, opr. št. Up-62/94, z dne 13.11.1997 zapisalo, da se dedovanje kmetijskih zemljišč, ki so v postopku denacionalizacije vrnjena na ime pokojnih upravičencev, izvede upoštevaje določbe ZDKG, če je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in je bila kot taka predmet dedovanja po posebnih predpisih oziroma, če kmetija ni bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa bi bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973. V nadaljevanju Ustavno sodišče pojasni, da je potrebno predpise o dedovanju zaščitenih kmetij uporabiti tudi za dedovanje zemljišč, vrnjenih v postopku denacionalizacije, ki bi bila predmet dedovanja po posebnih predpisih, pa to niso bila, ker so bila podržavljena, oziroma za dedovanje zemljišč, ki so pripadala zaščiteni kmetiji, ki ni bila predmet dedovanja zaradi drugačnega dednega prenosa (z izročilno pogodbo). Pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj dejstvo, da zadevne nepremičnine niso kmetijska zemljišča, ne izključuje uporabe določb ZDKG, kajti 2. odstavek 3. člena ZDKG izrecno določa, da v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč spadajo tudi gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča) ter nekatere druge premične stvari, pravice in obveznosti povezane s kmetijo (kmetijske priprave, orodja, živina, služnosti...). Ključna je namreč presoja, ali je neko zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija. Glede na navedeno je prvostopno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje; prvostopno sodišče namreč ni ugotavljalo pravno-relevantnih dejstev za uporabo določb ZDKG, kot so že navedena.

Pravno nerelevantne za odločitev v obravnavani zadevo so nadaljnje navedbe pritožnice o nezainteresiranosti sodediča za prevzem in nadaljevanje kmetijske dejavnosti ter o osebnih okoliščinah sodediča, ki po navedbah tožnice onemogočajo dedovanje zaščitene kmetije, saj pritožnica sama navaja, da je v zapuščinskem postopku po pok. A.L. leta 1985 sama prevzela kmetijo po določbah ZDKG. Nerelevantno je tudi dejstvo, kdo je vložil zahtevek za denacionalizacijo.

V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče v ponovljenem dokaznem postopku ugotovi, ali so zadevne nepremičnine pripadale pred podržavljenjem kmetijski oziroma kmetijsko-gozdarski enoti, ali je bila ta kasneje določena kot zaščitena kmetija ter ali je bila ta kmetija predmet dedovanja po določbah ZDKG oziroma ali bi to bila, če bi do dedovanja prišlo po letu 1973, ter naj glede na ugotovljeno dejansko stanje izvede dedovanje po določbah ZD ali ZDKG, kot je pojasnjeno zgoraj.