Jedro

Osnova za odmero nadomestila med začasno zadržanostjo z dela je povprečna mesečna plača in nadomestila plače oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je prvič nastala neprekinjena začasna zadržanost od dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženca z dne 7. 11. 2005 (pravilno 2007), odločba toženca z dne 31. 8. 2007 pa v delu, kolikor tožniku ni priznano izplačilo nadomestila plače za čas od 24. 7. 2005 do 28. 2. 2006 nad priznano višino 3.303,07 EUR, povrnitev prispevkov za socialno zavarovanje iz naslova plač in zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega zneska nadomestila plače in plačilom zneskov za socialno zavarovanje; da je toženec dolžan obračunati in izplačati nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006 po osnovi iz leta 2004 ter povrniti plačane prispevke iz naslova socialnega zavarovanja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega tožniku plačanega zneska prispevkov socialnega zavarovanja; ter da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da izpodbijana sodba temelji na 31. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V tej zadevi je nesporno ugotovljeno, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo za polovični delovni čas od 14. 7. 2005 do 31. 12. 2005, kar pomeni, da mu za to obdobje pripadata tako plača kot tudi z njegove strani plačani prispevki ter povrnjeni vsi prispevki in izplačane plače za omenjeno obdobje, upoštevaje povprečje iz leta 2004. Za obdobje začasne zadržanosti z dela za polovični delovni čas od 1. 1.2006 do 28. 2. 2008 (verjetno mišljeno: 2006) so plačani vsi prispevki in izplačane plače upoštevaje povprečje iz leta 2005. Meni, da mu pripada tudi plača za mesec maj 2006 in vsi plačani prispevki upoštevaje povprečje iz leta 2005. Poudarja, da je v omenjenem obdobju opravljal delo in si izplačeval plačo ter plačeval prispevke, saj bi v nasprotnem primeru lahko ostal brez zdravstvenega zavarovanja, poleg tega pa bi bili zoper njega sproženi ustrezni postopki. Toženec mu je refundiral nadomestilo za polovični delovni čas z upoštevanjem povprečja za predhodno leto tako, da je za izplačane plače in prispevke v letu 2005 upoštevano povprečje za leto 2004, za izplačane plače in prispevke za leto 2006 pa povprečje za leto 2005. Sprašuje se, kje se nahajajo z njegove strani plačani prispevki in izplačane plače, ki bi jih sicer moral izplačati toženec in do katerih je tožnik upravičen. Pritožbi je priložil listine na prilogah A/16 do A/45. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi določbe 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva za odločitev v tej zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnik v pritožbi predložil nove dokaze, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Tožnik je pritožbi namreč priložil fotokopijo osebne izkaznice in obvestila o izplačilu nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela (priloge A/16 do A/45), ki - razen za mesece marec 2006, april 2006, maj 2007 in junij 2007, ki se nahajajo v upravnem spisu, predstavljajo pritožbeno novoto, ki po določbi 337. člena ZPP ni dovoljena. Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti, oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 286. člena ZPP. Tožnik tega v pritožbi ni izkazal, zato pritožbeno sodišče teh dokazov ne more upoštevati.

V tem socialnem sporu tožnik na podlagi 58. člena ZDSS-1 izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 7. 11. 2007 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 31. 8. 2007, in sicer v delu kolikor mu ni priznano izplačilo nadomestila plače za čas od 24. 7. 2005 do 28. 2. 2006 nad priznano višino 3.303,07 EUR, povrnitev prispevkov za socialno zavarovanje iz naslova plač in zakonske zamude obrestmi od zapadlosti posameznega zneska nadomestila plače in plačilom zneskov za socialno zavarovanje, pri čemer uveljavlja, da se osnova za odmero nadomestila izračuna na podlagi osnov za plačilo prispevkov za leto 2004 ter se mu povrnejo plačani prispevki za socialno varnost skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z odločbo toženca z dne 31. 8. 2007 je bilo odločeno, da je tožnik za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006 upravičen do nadomestila plače v višini 3.303,07 EUR. Z dokončno odločbo z dne 7. 11. 2007 pa je bilo delno ugodeno tožnikovi pritožbi in odločba z dne 31. 8. 2007 spremenjena tako, da je tožnik upravičen do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006 v višini 3. 303,07 EUR, da se prispevki za socialno zavarovanje iz naslova nadomestila plače nakažejo pristojnemu davčnemu organu, ter zavrnjeno, kar je tožnik zahteval več. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, gre v tej zadevi tako za spor o tem, kaj predstavlja osnovo za odmero nadomestila med začasno zadržanostjo od dela za obdobje od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006, ter spor glede povračila plačanih prispevkov.

Pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) v določbah 28. in naslednjih členov. Po 1. odstavku 31. člena ZZVZZ je osnova za nadomestilo povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Nadomestilo znaša 100 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik; 90 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni; 80 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik. Osnova za nadomestilo je tako povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je prvič nastala neprekinjena začasna zadržanost od dela.

Bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi je dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo vse od 4. 11. 2004, ki je tožnik v pritožbi ne izpodbija. Pač pa zatrjuje, da je v obdobju od 14. 7. 2005 do 1. 9. 2005 in tudi še nadalje delal v polovičnem delovnem času, zato vztraja, da je potrebno nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela za to obdobje odmeriti po osnovi za leto 2004. Sporno je torej, ali je pri tožniku v obdobju od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006 prišlo do prekinitve začasne zadržanosti z dela. Od tega je namreč odvisno, ali glede na citirano določbo 1. odstavka 31. člena ZZVZZ osnovo za nadomestilo predstavlja povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v letu 2003, kot je odločilo sodišče prve stopnje in že toženec pred njim, ali povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v letu 2004, kot uveljavlja tožnik.

Imenovani zdravnik toženca je z odločbo z dne 7. 7. 2005 res odločil, da je tožnik od 9. 6. 2005 do 13. 7. 2005 začasno nezmožen za delo zaradi bolezni in od 14. 7. 2005 do 1. 9. 2005 (ne pa tudi po tem datumu) zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, kar je očitno potrdila tudi zdravstvena komisija toženca z dokončno odločbo z dne 11. 10. 2005. Vendar pa je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s pravnomočno sodbo opr. št. Ps 2835/2005 z dne 27. 3. 2007 navedeno dokončno odločbo odpravilo ter delno odpravilo prvostopenjsko odločbo glede datuma zaključka začasne nezmožnosti za delo in ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni za polni delovni čas tudi od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006. To pa pomeni, da je bil tožnik, upoštevaje datum začetka začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni dne 4. 11. 2004, začasno nezmožen za delo zaradi bolezni za polni delovni čas neprekinjeno vse tega od tega dne dalje. V socialnem sporu namreč sodišče na podlagi 81. člena ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe toženca ter hkrati odloči o uveljavljani materialnopravni pravici. Če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. odstavek 82. člena ZDSS-1). Takšna sodba nadomesti izpodbijano odločbo oziroma upravni akt toženca, saj neposredno učinkuje na pravno razmerje, ki ga ureja. Osnovo za nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela v obravnavanem primeru tako predstavlja povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, to je v letu 2004, torej v letu 2003. Glede na pritožbene navedbe, da so za čas od 1. 1. 2006 (verjetno mišljeno: od 1. 3. 2006, ko je toženec pri tožniku ponovno ugotovil začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni) plačani vsi prispevki in izplačane plače (verjetno mišljeno: nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela) upoštevaje povprečje iz leta 2005, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela za čas od 1. 3. 2006 dalje ni predmet tega postopka, saj o tem z izpodbijano dokončno odločbo ni bilo odločeno. Sicer pa je toženec to nadomestilo tožniku očitno izplačal glede na stanje pred izdajo oziroma pravnomočnostjo sodbe z dne 27. 3. 2007. Prav tako z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o nadomestilu za mesec maj 2006, saj se odločba nanaša le na nadomestilo za obdobje od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006. Toženec je tako tožniku na podlagi njegove zahteve z dne 18. 7. 2007 in sodbe z dne 27. 3. 2007 izplačal za obdobje od 14. 7. 2005 do 1. 9. 2005 nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela za polovični delovni čas in za obdobje od 2. 9. 2005 do 28. 2. 2006 nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela za polni delovni čas, pri čemer je kot osnovo za odmero nadomestila pravilno upošteval povprečno mesečno plačo in nadomestila oziroma povprečno osnovo za plačilo prispevkov za leto 2003. Pri tem je toženec skladno z določbama 6. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZSPV; Ur. l. RS , št. 5/96 s spremembami) od tega nadomestila odvedel prispevke ter jih nakazal pristojnemu davčnemu organu. Delodajalci po 1. odstavku 6. člena ZPSV namreč plačujejo prispevke za socialno varnost od bruto plač in od bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki bremenijo delodajalce, če z zakoni ni drugače določeno. Ne glede na to, če je z zakoni drugače določeno, se za delodajalca po tem zakonu šteje tudi pravna oseba, katero bremenijo nadomestila plač iz 1. odstavka tega člena, med drugim tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (5. odstavek 6. člena ZPSV). Skladno s 1. odstavkom 4. člena ZPSV pa zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalne ali druge osnove, določene v skladu s predpisi o obveznem pokojninskem zavarovanju, če ni z zakoni drugače določeno. Pritožbeno sodišče tako soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnikova zahteva, da mu toženec povrne plačane prispevke, neutemeljena. Sicer pa so bili tožniku za obdobje od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006 s strani Davčne uprave Republike Slovenije, kot za to pristojnega organa, prispevki za zdravstveno zavarovanje, ki jih je za sporno obdobje plačal sam kot zavezanec, že povrnjeni, in sicer na podlagi odločbe Davčnega urada ... št. ... z dne 26. 2. 2008 (priloga A4). Ta odločba je bila izdana prav zaradi preplačila, do katerega je prišlo zaradi stornacije obremenitev za čas od 14. 7. 2005 do 28. 2. 2006 na podlagi odločbe toženca z dne 7. 11. 2007 in tožnikovega plačila prispevkov.

Pritožbeno sodišče je, ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba sodišča prve stopnje izpodbija, in tudi ne tisti, na obstoj katerih mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo, ker ni utemeljena, in potrdilo izpodbijano sodbo.