Jedro

Obtoženec zoper sklep o odreditvi pripora še ni mogel uveljavljati pravice do pritožbe, zato ta še ni (absolutno) pravnomočen - zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen sklep ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Krškem na glavni obravnavi 24.5.2007 zoper obtoženega D.K. odredil pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona iz 1. točke prvega odstavka 420. člena ZKP in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka vlaga obtoženčev zagovornik D.M., odvetnik v K. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa spremeni tako, da pripor odpravi oziroma izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec dr. Z.F. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, meni, da ni utemeljena. Zagovornik se je o odgovoru izjavil z vlogo z dne 31.3.2009. B.

4. Po določbi četrtega odstavka 420. člena ZKP se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora in zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora, vendar zoper zadnjo le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP). Iz povzete določbe jasno izhaja, da je ena od predpostavk za vsebinsko (meritorno) odločanje o tem izrednem pravnem sredstvu pravnomočnost izpodbijane odločbe, ki nastopi, če se odločba ne more več izpodbijati s pritožbo, ali če zoper njo ni pritožbe (prvi odstavek 129. člena ZKP).

5. Sklep o odreditvi pripora mora biti v skladu s četrtim odstavkom 120. člena ZKP vročen tako obdolžencu kot tudi njegovemu zagovorniku, pri čemer rok za vložitev pritožbe teče od zadnje vročitve. Sklep o odreditvi pripora Okrožnega sodišča v Krškem z dne 28.5.2007 (prvi odstavek 207. člena ZKP) je bil vložniku zahteve, to je zagovorniku obtoženega D.K., ki v tem postopku nastopa po pooblastilu njegovega očeta, vročen 3.3.2009. Zoper navedeni sklep je zagovornik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 6.3.2009 zavrnilo kot neutemeljeno. Vendar pa navedeni sklep (še) ni bil vročen obtoženemu D.K., ki je bil na podlagi mednarodne tiralice, razpisane v tej zadevi, 21.1.2009 prijet na mejnem prehodu B., Republika Srbija. Glede na navedeno obtoženec zoper sklep o odreditvi pripora še ni mogel uveljavljati pravice do pritožbe, kar pomeni, da še ni (absolutno) pravnomočen. Zoper takšen sklep pa zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Navedeno velja kljub temu, da je sodišče druge stopnje glede na naravo stvari očitno dalo hitremu reševanju zagovornikove pritožbe prednost pred določbo drugega odstavka 388. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP, po kateri je o vseh pritožbah zoper isti sklep (tudi morebitni obtoženčevi) dolžno odločiti z eno odločbo.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo zagovornika obtoženega D.K. za varstvo zakonitosti ob smiselni uporabi 390. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Ips 101/2003 z dne 10.4.2003).