Jedro

Upniku, ki je bil z izpodbojnim dejanjem sam okoriščen (privilegiran), ni mogoče priznati legitimacije po 2. odstavku 276. člena ZFPPIPP. V tem primeru gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 3. člena ZPP.

Razmerje med prvotnim dolžnikom in upnikom je podlaga pogodbe o prevzemu dolga, je njen ključni del. Če tega razmerja ni, ni dolga in ni predmeta pogodbe o prevzemu dolga. Če pa dolg obstaja, se upnikov položaj zaradi njegovega prevzema v ničemer ne spremeni. Tudi v razmerju do novega dolžnika še vedno nastopa kot upnik, t.j. kot oseba, ki je svojo izpolnitev že opravila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala: da se v razmerju med stečajnim dolžnikom S. A. d.o.o.-v stečaju in toženo stranko razveljavijo učinki pogodbe o prevzemu dolga, sklenjene dne 13.1.2011 med S. d.d., Ljubljana in S. A. d.o.o., v korist tožene stranke, na podlagi katere je S. A. d.o.o. toženi stranki plačal znesek 193,24 EUR; da se razveljavi tudi učinek plačila denarnega zneska 193, 24 EUR, ki je bil izveden dne 14.1.2011 na podlagi te pogodbe; in da mora tožena stranka v stečajno maso stečajnega dolžnika S. A. d.o.o.- v stečaju plačati denarni znesek 193,24 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom ter predlagala višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. O pritožbi na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je odločila višja sodnica posameznica.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka je izpodbijala (sklenitev) pogodbe o prevzemu dolga, s katero je stečajni dolžnik S. A. d.o.o. dne 13.1.2011 (v izpodbojnem obdobju pred začetkom stečaja) prevzel dolg tožeče stranke do tožene stranke, in učinek plačila tega dolga toženi stranki. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo, ker je ocenilo, da nista izpolnjena v 271. čl ZFPPIPP zahtevana pogoja izpodbojnosti. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da v pravdi neprerekano dejstvo, da so obstajale poslovne terjatve med podpisnikoma pogodbe o prevzemu dolga, ne podpira zaključka prvostopnega sodišča, da (v posledici realizirane pogodbe o prevzemu dolga) ni izkazano prikrajšanje premoženja stečajnega dolžnika S. A. d.o.o.- v stečaju. V kritnem razmerju, ki je predstavljalo podlago (causo) za sklenitev pogodbe o prevzemu dolga, je bila namreč tožeča stranka upnik prevzemnika S. A. d.o.o. in dolžnik tožene stranke. S plačilom stečajnega dolžnika toženi stranki sta se torej v celoti poravnala dva dolga: dolg tožeče stranke do tožene stranke in dolg stečajnega dolžnika do tožeče stranke. Objektivno prikrajšanje stečajnega dolžnika je tako podano, saj bodo v posledici sklenitve in realizacije te pogodbe ostali upniki stečajnega dolžnika S. A. d.o.o prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem delu, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno. Vendar tožeče stranke ni med njimi, saj je prav na podlagi dejanja, ki ga izpodbija, sama prejela celotno poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika v višini 193,24 EUR. Pritožbeno sodišče meni, da upniku, ki je bil z izpodbojnim dejanjem sam okoriščen (privilegiran), ni mogoče priznati legitimacije po 2. odstavku 276. člena ZFPPIPP, in da gre v tem primeru za nedovoljeno razpolaganje v smislu 3. člena ZPP. Četudi je izpodbojni zahtevek vložen na račun stečajnega dolžnika, bi z njegovo ugoditvijo pridobil dvojno korist. 7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tega pogoja tožeča stranka sploh ni zatrjevala niti se ni sklicevala na domnevo o njegovem obstoju. Zmotno je namreč menila, da ji navedenega pogoja ni treba izkazovati, ker da gre za situacijo iz drugega odstavka 271. člena ZFPIP, po katerem subjektivnega pogoja ni treba izkazati, če je na podlagi izpodbijanega dejanja druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev. Navedenega določila ne gre razumeti dobesedno, kot bi kazalo iz ozke jezikovne razlage, (ki bi napotovala na zaključek, da je mogoče izpodbijati samo vzajemne pravne posle), pač pa so z njim zajete vse situacije, v katerih je bila tretja oseba na kakršenkoli način okoriščena.

8. V konkretni zadevi za tako situacijo ne gre. Pogodba o prevzemu dolga je pogodba, ki jo skleneta dolžnik in prevzemnik, upnik pa vanjo privoli. Gre za tristransko razmerje, v katerem upnik ni stranka pogodbe o prevzemu dolga, pač pa je zgolj njen beneficiar. Tožena stranka je bila nesporno upnik s pogodbo prevzetega dolga. Biti „upnik“ pomeni, kot izhaja iz pomena same besede, da si svojo izpolnitev že opravil in da si zato upravičen zahtevati nasprotno izpolnitev. Samo iz tega razloga ima upnik v pogodbi o prevzemu položaj beneficiarja (in ne zato, ker mu želi kdo kaj podariti). Očitek, da upnik ni opravil nasprotne izpolnitve, je zato najmanj neresen. Razmerje med prvotnim dolžnikom in upnikom je podlaga pogodbe o prevzemu dolga, je njen ključni del. Če tega razmerja ni, ni dolga in ni predmeta pogodbe o prevzemu dolga. Če pa dolg obstaja, se upnikov položaj zaradi njegovega prevzema v ničemer ne spremeni. Tudi v razmerju do novega dolžnika še vedno nastopa kot upnik, t.j. kot oseba, ki je svojo izpolnitev že opravila.

9. S tem je sodišče odgovorilo na ključne pritožbene razloge. Ker tudi ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Izrek o stroških temelji na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP.