Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega akta glede točkovanja tožnika pri merilu št. 1 izhaja zgolj navedba, da iz vloge tožnika in priložene dokumentacije ni razvidno uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj in sistemov, ki predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom. Teh ugotovitev sodišče ne more preizkusiti, saj je v tem delu izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena. Ker so bila v postopku zaradi pomanjkljive obrazložitve merila št. 1 kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2 točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), ki vplivajo na pravilnost odločitve, je izpodbijani sklep nezakonit.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Javnega sklada RS za podjetništvo S13/00007 z dne 10. 12. 2013odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom Javni sklad RS za podjetništvo (v nadaljevanju tožena stranka) ni odobril vloge tožnika. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 5. 9. 2013 vložil vlogo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme v letih 2013 – 2014 na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 52/13. Tožnikovo vlogo je Komisija za dodelitev sredstev ocenila v skladu z razpisnimi merili z 76 točkami od 100 možnih točk. Prag, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, pa je bil v danem primeru 80 točk od 100 možnih točk. Po končanem ocenjevanju se je namreč izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk, presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Prednost pri dodelitvi sredstev so imele operacije z višjim številom točk. Tožnikova vloga je bila ocenjena v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Tožnik je pri merilu št. 1. „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“ prejel 15 točk od možnih 25 točk, pri merilu št. 2. „Inovativnost v povezavi z operacijo“ je prejel 20 točk od možnih 20 točk, pri merilu št. 3. „Vpliv operacije na konkurenčnost podjetja – povečanje dodane vrednosti na zaposlenega“ je prejel 15 točk od možnih 15 točk, pri merilu št. 4 „Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“ je prejel 6 točki od možnih 10 točk, pri merilu št. 5 „ Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ je tožnik prejel 0 točk od možnih 10 točk, pri merilu št. 6 „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ je prejel 10 točk od možnih 10 točk in pri merilu št. 7 „Vpliv operacije na okolje“ je prejel 10 točk od možnih 10 točk iz razlogov, ki jih tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Ker je tožnik prejel le 76 točk in ni dosegel praga 80 točk, je tožena stranka njegovo vlogo zavrnila.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, tožena stranka je zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, zmotno uporabila materialno pravo ter zagrešila kršitev določb upravnega postopka. Tožena stranka je pri ocenjevanju njegove vloge zmotno uporabila posamezna merila in tako zmotno uporabila materialno pravo ter tudi napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožnik se ne strinja z vrednotenjem pri merilu št. 1. „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“. Tožnik je v prijavnem obrazcu vloge in v poslovnem načrtu v poglavju 1.7.2. natančno opisal nov tehnološki proces oz. novo tehnološko informacijsko rešitev v povezavi s tehnološkim procesom proizvodnje v podjetju. Tako je izpolnil pogoje za vrednotenje s 25 točkami in ne le s 15 točkami. Pri merilu št. 5 „Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ je tožena stranka napačno vrednotila tožnikov izvoz v višini 0 %. Delež tožnikovega izvoza v letu 2011 je znašal 15,21 %, v letu 2012 pa 21,25 %, torej povprečno 18,23 %. V nadaljevanju navaja podatke iz poslovnega načrta in podaja dodatno predstavitev posameznega predmeta investicije. Tožena stranka je glede na navedeno vlogo tožnika prenizko ovrednotila za skupaj 18 točk. Sodišču predlaga, da po opravljeni ustni obravnavi izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Navaja obsežno pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Zavrača očitke napačnega vrednotenja vloge tožnika pri merilih št. 1 in 5 predmetnega javnega razpisa iz razlogov, ki jih navaja. Tožena stranka meni, da je vlogo tožnika pravilno ovrednotila. V celoti tudi zavrača očitke glede kršitev določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Obrazložitev sklepa je jasna in jo je tudi mogoče preizkusiti. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožniku naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Med strankama je v predmetni zadevi sporno, ali je tožena stranka v postopku javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 – 2014 pravilno in zakonito, ob pravilni uporabi meril iz tega javnega razpisa, in po predpisanem postopku, zavrnila vlogo tožnika. Tožnik v tožbi ugovarja kršitev pravil postopka, napačno uporabo materialnega prava ter napačno ugotovljeno dejansko stanje. Prvenstveno pa ugovarja, da izpolnjuje razpisne pogoje pri merilu št. 1. „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“, saj je je v prijavnem obrazcu vloge in v poslovnem načrtu v poglavju 1.7.2. natančno opisal novost tehnološkega procesa oz. novo tehnološko informacijsko rešitev v povezavi s tehnološkim procesom proizvodnje v podjetju. Izpolnjuje pa tudi pogoje pri merilu št. 5 „Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ iz predmetnega javnega razpisa.

Sodišče se pri vrednotenju merila št. 5 „Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ v celoti strinja z oceno tožene stranke, saj iz izkazov poslovnega izida tožnika za leti 2011 in 2012, potrjenih s strani odgovornih oseb in oddani na AJPES, izhaja, da tožnik v navedenih dveh letih ni ustvaril prihodkov na tujih trgih in je tako v tem delu tožnikov ugovor neutemeljen.

Utemeljen pa je tožnikov ugovor glede vrednotenja merila št. 1. „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na navedeno merilo namreč ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je tožnik prejel le 15 točk in ne 25 točk. Tožena stranka zgolj pavšalno navaja, da iz tožnikove vloge in dokumentacije, ki jo je predložil tožnik, ni razvidno uvajanje novih tehnoloških procesov. Tožnik pa v tožbi navaja, da je v prijavnem obrazcu, pod točko III.1 „Vrsta tehnologije“ in v „Poslovnem načrtu“ (priloga 5), v poglavju 1.7.2. z naslovom „Investicije“ natančno opisal nov tehnološki proces oz. novo tehnološko in informacijsko rešitev v povezavi s tehnološkim procesom proizvodnje ter priložil tudi dokazila. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo dodatno pojasnila razloge za svoje vrednotenje pri tem merilu. Vendar pa obrazložitev vrednotenja merila št. 1 iz odgovora na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve njene odločitve, ki mora izhajati iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, kot tudi iz upravnih spisov (npr. zapisnika strokovne komisije, ki je opravila to vrednotenje).

Natančno razdelana merila s točkovnikom so tudi sestavni del razpisne dokumentacije. V predmetnem javnem razpisu so med drugim kot pravna podlaga navedeni Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju POP-1), Zakon o javnih skladih, Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna RS in Ustanovitveni akt Javnega sklada RS za podjetništvo. Na podlagi določbe 21. člena ZPOP-1 in 218. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna RS postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija za dodelitev sredstev, ki jo sestavlja predsednik in najmanj dva člana. Komisijo imenuje odgovorna oseba izvajalca. Na podlagi 28. člena ZPOP-1 in 225. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna RS, komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu oz. razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju voditi zapisnik. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije in ga predloži odgovorni osebi (direktorju sklada), ki nato sprejme odločitev o odobritvi financiranja. Iz predhodno navedenega izhaja, da je predlog komisije za odobritev oziroma zavrnitev financiranja odvisen od doseženih točk oz. od vrednotenja po posameznem merilu iz predmetnega javnega razpisa. Zakonska zahteva po vodenju zapisnika o opravljenem strokovnem preglede in ocenjevanju vloge nalaga, da se pri vsakemu prijavitelju navede razloge za točkovanje pri posameznih kriteriju, saj ti predstavljajo podlago za končno odločitev. Ti razlogi pa morajo biti navedeni tudi v upravnem aktu, saj le obrazložena odločitev omogoča preizkus.

Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnosti postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Za postopek javnega razpisa, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar. Uspeh na javnem razpisu mora biti odvisen zgolj od izpolnjevanja v javnem razpisu v naprej natančno določenih objektivnih kriterijev in meril. Pri tem je potrebno upoštevati pravila postopka javnega razpisa, saj ta v velikem delu poteka pisno. Da je navedeno izpolnjeno, mora izhajati tudi iz obrazložitve odločitve. V predmetni zadevi se v skladu s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka. O vlogi tožnika je bilo na podlagi prvega odstavka 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS odločeno s sklepom kot upravnim aktom, ki pa mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP.

Kot je bilo že predhodno navedeno, iz obrazložitve izpodbijanega akta glede točkovanja tožnika pri merilu št. 1 izhaja zgolj navedba, da iz vloge tožnika in priložene dokumentacije ni razvidno uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj in sistemov, ki predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom. Teh ugotovitev sodišče ne more preizkusiti, saj je v tem delu izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena. Ker so bila v postopku zaradi pomanjkljive obrazložitve merila št. 1 kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2 točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), ki vplivajo na pravilnost odločitve, je izpodbijani sklep nezakonit. Glede na predhodno navedeno je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem mora tožena stranka pojasniti razloge za svojo odločitev na način, da jih bo mogoče preizkusiti.

Na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).