Jedro

Če revident ne uspe izkazati in dokazati, da izpolnjuje pogoje za dovolitev revizije, vrhovno sodišče njegovo revizijo zavrže kot nedovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča je tožeča stranka po odvetniški družbi dne 14.8.2008 vložila revizijo. Tožeča stranka v reviziji navaja, da so podani trije razlogi za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke-2 z dne 3.7.2006, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Davčnega urada M. z dne 9.9.2005. S prvostopno odločbo je bila tožeči stranki odmerjena dohodnina za leto 2004, z upoštevanjem dohodkov doseženih z udeležbo pri dobičku v znesku 40.948.911,00 SIT brez upoštevanja dejstva, da se odmerjeni znesek nanaša na leti 1999 in 2000. Po 2. odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravni sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po presoji vrhovnega sodišča pogoj za dovolitev revizije zaradi nastanka zelo hudih posledic izpodbijane odločbe za tožnika (3. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1), ker da mora, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, plačati precej več davka, ni izpolnjen. Tožeča stranka bi morala konkretno navesti, katere zelo hude posledice so ji nastale zaradi odločitve sodišča prve stopnje in te svoje navedbe tudi dokazati.

Po presoji vrhovnega sodišča tožeča stranka ni uspela izkazati obstoja zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije iz 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, saj bi morala konkretno navesti, katero vprašanje je po vsebini zadeve pomembno za odločitev. Njenega pavšalnega zatrjevanja, da je spremenjena razlaga materialnopravne norme preko spremenjene interpretacije Pravilnika o obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2003 (Uradni list RS, št. 1/04), ni mogoče šteti za konkretno opredelitev vprašanja, ki je pomembno za odločitev.

Kot tretji razlog za dovolitev revizije tožeča stranka navede neenotnost prakse sodišča prve stopnje glede tega pravnega vprašanja, saj je v enaki zadevi za isto tožečo stranko za dve zaporedni davčni leti prišlo do diametralno nasprotne odločitve istih senatov istega sodišča, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. točka 2. odstavka 83. člena ZUS-1). Glede na to, da tožeča stranka ni opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega naj v praksi sodišča prve stopnje ne bi bilo enotnosti, pogoj za dovolitev vložene revizije ni izpolnjen.

Ker tožeča stranka po stališču vrhovnega sodišča ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.