Jedro

Za razliko od pravdnega postopka v izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren.

Subsidiarnost ni nujna opredelilna značilnost poroštva (v primeru gospodarskih pogodb bi morala biti celo izrecno dogovorjena).

Ne držijo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče samo po uradni dolžnosti izračunati višino terjatve ter določiti obseg zakonskih zamudnih obresti. Obstoj izvršilnega naslova (notarski zapis) ni sporen. Tudi v izvršilnem postopku velja, da se sodišče pri odločanju o ugovoru giblje znotraj pravila iz 7. člena ZPP, ki določa, katera dejstva sme ugotavljati sodišče samo. Ker ne gre za situacijo iz 2. odstavka 7. člena ZPP, je sodišče prve stopnje moralo odločati v okviru trditvene in dokazne podlage v ugovoru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in (II.) dolžniku naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 1.119,96 EUR s pripadki.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava (83. in 1019. člen OZ) in kršitev pravil postopka (58. člena ZIZ). Zatrjuje še kršitev pravil postopka v zvezi z ugotovitvijo višine terjatve.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Opozoril je na določbo 58. člena ZIZ, ki je sodišče ni kršilo, opozoril je, da je predmetna terjatev zavarovana s hipoteko in da gre v konkretnem primeru za gospodarsko pogodbo ter zavrnil sklicevanje na 3. točko 55. člena ZIZ. Enako je storil glede zmotne uporabe materialnega prava iz 83. člena OZ.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. V tej zadevi ni sporno, da izvršilni naslov predstavlja izvršljiv notarski zapis notarja S. K. z dne 4. 2. 2014 opr. št. SV 101/2014 (glej prilogo A3), da je terjatev zapadla 31. 12. 2014 in da dolžnik nastopa kot zastavitelj nepremičnine.

7. Dolžnik najprej v pritožbi uveljavlja kršitev 58. člena ZIZ, ker meni, da bi moralo sodišče, ki je dovolilo izvršbo na podlagi notarskega zapisa, za odločanje o ugovoru razpisati narok, da bi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Iz navedb upnika in zastavitelja naj bi izhajalo, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno.

8. Dolžnik v tem delu zatrjuje kršitev določb postopka iz 58. člena ZIZ, vendar neutemeljeno. Za razliko od pravdnega postopka v izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren. V drugem odstavku 58. člena ZIZ je določeno, da če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. Sodišče prve stopnje ni kršilo določbe drugega odstavka 58. člena ZIZ in tudi ni moglo storiti kršitve iz 10. točke 339. člena ZPP, saj narok za odločanje o ugovoru po ZIZ ni obligatoren. Kaj takega tudi ni določeno v 29a. členu ZIZ. Kriterij smotrnosti se presoja glede na dokaze, ki naj bi jih sodišče prve stopnje moralo izvesti, da bi odločilo o ugovoru. Da bi kateri dokazi ostali neizvedeni, dolžnik v pritožbi ne navaja. Upnik se je v predlogu za izvršbo skliceval na izvršilni naslov (glej dokazni predlog pod točko 1 in nadaljnje predloga za izvršbo), kar je skladno s petim odstavkom 40. člena ZIZ, dolžnik pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal obstoju izvršilnega naslova. Upnik je notarske zapise, na katere opira predlog za izvršbo, priložil k odgovoru na ugovor. Dolžnik v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza, upnik se je skliceval zgolj na listinske dokaze, zato je sodišče o ugovoru lahko odločilo brez naroka. Kot že rečeno, dolžnik pritožbeno ni napadel, da je sodišče odločilo na podlagi dokazov, ki mu pred tem niso bili vročeni. Glede na to, da obstoj izvršilnega naslova ni bil sporen, dolžnik pa v pritožbi tudi ne uveljavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je bilo treba v tem delu pritožbo zavrniti.

9. Dolžnik nadalje v pritožbi ponavlja, da gre za subsidiarno poroštvo in bi smel upnik po 1019. členu Obligacijskega zakonika - OZ zahtevati izpolnitev obveznosti od poroka šele, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. Te zahteve upnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazal, ravnal je nasprotno, takoj je začel postopek zoper zastavitelja. Posledično terjatev zoper dolžnika še ni izvršljiva, zato uveljavlja obstoj ugovornega razloga iz 3. točke 55. člena ZIZ.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugovorom subsidiarnosti odgovorilo, da notarski zapis, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov, upniku omogoča izvršilni naslov za neposredno izvršbo in ni potrebno vložiti izvršbe zoper glavnega dolžnika, ki je osebni dolžnik in odgovarja z vsem svojim premoženjem. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu pravilna, višje sodišče le dodaja naslednje materialnopravne razloge v podkrepitev pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Kot pravilno opozarja upnik v odgovoru na pritožbo, je bil upnik v tem postopku upravičen takoj zahtevati poplačilo denarne terjatve iz zastavljene nepremičnine iz naslednjih razlogov. Ni sporno, da je terjatev zapadla 31. 12. 2014. Iz notarskega zapisa, ki je podlaga za to izvršilno zadevo (glej A3), izhaja, da je bila sklenjena tako imenovana notarska hipoteka, kot jo določa Stvarnopravni zakonik - SPZ v 142. členu.(1) Bistvo notarske hipoteke pa je med drugim tudi v načinu in postopku uresničevanja prednostne poplačilne pravice.(2)

11. V notarskem zapisa SV 101/2014 (glej na primer stran 10 od 16 notarskega zapisa o sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 142. in 145. členu SPZ in prvi odstavek 3. člena omenjenega sporazuma) se je dolžnik kot zastavitelj zavezal, da se lahko upnik poplača iz vrednosti nepremičnine ob zapadlosti terjatve (ki zapade 31. 12. 2014; prim. 2. člen na strani 9 do 16 in prvi odstavek 3. člena na strani 13 do 16 predmetnega notarskega zapisa). Poleg tega je bila pogodba sklenjena med gospodarskimi družbami, gre torej za gospodarsko pogodbo v smislu drugega odstavka 13. člena OZ, zato je tako ali tako subsidiarno poroštvo izključeno (glej četrti odstavek 1019. člena OZ), če ni izrecno dogovorjeno. Dolžnik v pritožbi vztraja na subsidiarnosti njegovega jamčevanja z zastavljeno stvarjo, ne da bi navedel, iz katere določbe pogodbe naj bi to izhajalo, čeprav je na njemu trditveno in dokazno breme. Kolikor se sklicuje na določbo 1019. člena OZ, zaradi zgoraj povedanega s tako pritožbo ne more uspeti. Subsidiarnost namreč ni nujna opredelilna značilnost poroštva (v primeru gospodarskih pogodb bi morala biti celo izrecno dogovorjena).(3)

12. Kolikor se dolžnik v pritožbi sklicuje na 83. člen OZ, po katerem naj bi upnik izkoristil finančno moč in pozabil na predhodne dogovore ter začel postopek, pritožba ni utemeljena. Ne samo, da gre v tej zadevi za gospodarsko pogodbo, zato je treba kriterije iz 83. člena OZ uporabljati strožje, predvsem je pomembno, da dolžnik v ugovoru tega ni ugovarjal. Ta pritožbena navedba je pritožbena novota, ki je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). To velja tudi za pritožbene navedbe v zvezi z oderuškimi obrestmi. Tudi to ni bilo zatrjevano v ugovoru, zato se višje sodišče do te pritožbene navedbe ne opredeljuje.

13. Glede pritožbenega ugovora, da bi moralo sodišče izračunati višino terjatve ter določiti obseg zakonskih zamudnih obresti, saj predlog več kot očitno nasprotuje notarskemu zapisu, višje sodišče ugotavlja, da tudi te pritožbene navedbe dolžnik pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal. Tudi tu torej velja zgoraj povedano glede upoštevanja pritožbenih novot. Dolžnik je sicer uveljavljal, da je terjatev zavarovana s hipoteko v znesku 1.500.000,00 EUR, vendar pa v ničemer ni prerekal višine obresti (140.383,54 EUR). Ne držijo pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče samo po uradni dolžnosti izračunati višino terjatve ter določiti obseg zakonskih zamudnih obresti. Obstoj izvršilnega naslova (notarski zapis) ni sporen. Tudi v izvršilnem postopku velja, da se sodišče pri odločanju o ugovoru giblje znotraj pravila iz 7. člena ZPP, ki določa, katera dejstva sme ugotavljati sodišče samo. Ker ne gre za situacijo iz drugega odstavka 7. člena ZPP, je sodišče prve stopnje moralo odločati v okviru trditvene in dokazne podlage v ugovoru. Dolžnik je v ugovoru je prerekal le, da naj bi bila terjatev zavarovana le do višine 1.500.000,00 EUR. O tem mu je sodišče prve stopnje podalo obširne in pravilne razloge (glej predvsem zadnji odstavek druge strani obrazložitve izpodbijanega sklepa(4)), ki jih dolžnik v pritožbi več ne izpodbija.

14. V pritožbi predlagani dokazi so nedovoljena pritožbena novota (tretji odstavek 337. člena ZPP).

15. Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeni razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem in šestem odstavku 38. člena ZIZ. Dolžnik s pritožbo ni uspel. Upnik v odgovoru ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča. Op. št. (1): Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji.

Op. št. (2): Tomaž Keresteš, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 637 in naslednje.

Op. št. (3): Primerjaj še Vesna Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 1019. členu OZ.

Op. št (4): Predvsem, da po notarskem zapisu dolžnik z nepremičninami poleg glavnice v višini 1.500.000,00 EUR jamči še za pogodbene in natekle zamudne obresti.