Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditve o tem, da je znesek neutemeljen, oziroma da ugovarja zaradi poplačila celotnega dolga, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove, zakaj je znesek neutemeljen, niti zakaj ga ni dolžan plačati v celoti. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zoper sklep je dolžnik pravočasno vložil ugovor in v njem navedel, da ugovarja zaradi neutemeljenosti terjanega zneska oziroma poplačila celotnega dolga. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika štelo za neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ), ga je po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Trditve o tem, da je znesek neutemeljen, oziroma da ugovarja zaradi poplačila celotnega dolga, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik namreč ne pove, zakaj je znesek neutemeljen, niti zakaj ga ni dolžan v celoti plačati. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Tako so razlogi, ki so pri odločanju sodišča druge stopnje na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.