Pristojnost detektiva in obveščanju naročnika detektivskih storitev o lastniku parkiranega vozila na zasebnem zemljišču

Datum

05.01.2024

Številka

07121-1/2023/1627

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Zakoniti interesi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem sprašujete, ali ima zasebni detektiv pravico vpogleda in obveščanja naročnika o lastniku parkiranega vozila na zasebnem zemljišču naročnika. Gre za urejeno parkirišče, prosto dostopno iz javnega zemljišča, edino opozorilo pa je neka nepopolna tabla z obvestilom o prepovedi parkiranja. Zanima vas še, ali lahko lastnik zemljišča sam fotografira vozila in slike pošilja detektivu, ali bi moral opazovanje opraviti detektiv sam?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi vašimi vprašanji.

1.Detektiv ima na podlagi 29. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) pravico iz evidence registriranih vozil pridobiti osebne podatke o lastniku parkiranega vozila na zasebnem zemljišču naročnika ter jih posredovati naročniku detektivskih storitev pod pogojem, da je naročnik detektiva pisno pooblastil za pridobivanje takšnih podatkov ter da gre za pridobivanje informacij, ki so določene v drugem odstavku 26. člena ZDD-1. Detektiv lahko osebne podatke o lastniku vozila pridobi na način in po postopku, kot ga določa 41. člen ZVOP-2, pri čemer mora skladno z določbo drugega odstavka 29. člena ZDD-1 k zahtevi za pridobitev podatkov priložiti tudi pooblastilo iz 25. člena ZDD-1, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz 26. člena ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila.

2.Lastnik zemljišča lahko po mnenju IP tudi sam fotografira vozila na svojem zemljišču ter fotografije posreduje detektivu, in sicer pod pogojem, da ima z detektivom sklenjeno ustrezno pogodbo oz. je detektiva pisno pooblastil za zbiranje takšnih fotografij in za pridobivanje informacij o lastniku vozila ter so takšne fotografije in podatki o lastniku vozila nujno potrebni za zavarovanje dokazov oz. dokazovanje pravic in upravičenj lastnika zemljišča kot stranke detektiva pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah.

3.Določene osebne podatke o lastniku ali uporabniku parkiranega vozila, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice, lahko od pričetka uporabe ZVOP-2 dalje na način in po postopku, kot ga določa 41. člen ZVOP-2, na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 pridobi tudi sam lastnik zemljišča ali parkirišča ali kakšen drug upravičenec, ki v vlogi izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja.

Obrazložitev:

IP uvodoma poudarja, da izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov ne more presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov in podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov. V okviru mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila, priporočila in usmeritve, odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov pa je vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

Pogoje, upravičenja in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov za opravljanje detektivske dejavnosti določa Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljevanju: ZDD-1). Detektivska dejavnost je v prvem odstavku 2. člena ZDD-1 opredeljena kot dejavnost zbiranja, obdelave, posredovanje podatkov in informacij ter svetovanje na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, ki ga za naročnikove potrebe opravlja po tem zakonu detektiv, ki ima izdano licenco in izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. V drugem odstavku je nadalje še določeno, da je detektivska dejavnost regulirana gospodarska dejavnost, namenjena naročnikom detektivskih storitev, ki jo Republika Slovenija regulira zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, osebne varnosti in dostojanstva naročnikov, tretjih oseb in detektiva, ki neposredno opravlja dejavnost.

Na podlagi 25. člena ZDD-1 detektiv opravlja dejavnosti izključno na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom in stranko mora biti pooblastilo priloga pogodbe. Stranka lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sama. Pravica detektiva za pridobivanje informacij in podatkov izhaja torej iz strankinega naročila, kar pomeni, da detektiv nima pravice samostojno (brez strankinega dovoljenja) zbirati, obdelovati, shranjevati in uporabljati informacij in podatkov, za katere ga stranka ni pisno pooblastila.

Detektivovo delovno področje je v skladu s 26. členom ZDD-1 omejeno na dejavnosti na področjih, ki so določena s tem zakonom, in sicer lahko detektiv skladno z drugim odstavkom 26. člena ZDD-1 pridobiva informacije o:

· osebah, ki so pogrešane ali skrite in o povzročiteljih premoženjskih in nepremoženjskih škod;

· anonimnih pisanjih – o piscih in odpošiljateljih anonimnih pisanj;

· dolžnikih in njihovem premoženju;

· predmetih, ki so pogrešani ali izgubljeni;

· dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;

· spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule; uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov;

· kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;

· zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih.

Upravičenja, ki jih zakon podeljuje detektivu, so določena v 27. členu ZDD-1, ki določa, da ima detektiv sledeča upravičenja:

· zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov;

· pridobiva podatke iz evidenc;

· osebno zaznava;

· uporablja tehnična sredstva.

Določeno je še, da lahko detektiv opravlja storitve za naročnika samo v okviru dejavnosti, določenih v tem ali drugem zakonu.

Detektiv lahko skladno z določbami 30. člena ZDD-1 pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Pri izvajanju upravičenja neposrednega osebnega zaznavanja detektiv ne sme posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor.

Skladno z določbo prvega odstavka 31. člena ZDD-1 lahko detektiv pri izvajanju osebne zaznave uporablja naprave za slikovno snemanje v okviru naloge iz pooblastila, vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov.

Med upravičenji, ki jih ZDD-1 podeljuje detektivu, je tudi pridobivanje podatkov iz evidenc, ki je konkretizirano v 29. členu ZDD-1. Detektiv ima tako na podlagi prvega odstavka 29. člena ZDD-1 v okviru pisnega pooblastila stranke pravico pridobivati tudi podatke iz zbirk, in sicer iz:

· evidence registriranih vozil (registrsko označbo, podatke o lastnikih in podatke o vozilu);

· registra stalnega prebivalstva in centralnega registra prebivalstva (podatke o osebnem imenu, datumu rojstva, enotni matični številki občana, državljanstvu, času in kraju stalnega in začasnega prebivališča);

· evidence zavarovancev (podatke o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu in prejšnjih zaposlitvah);

· slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov (podatke o plovilih in lastnikih).

Zgoraj navedene podatke lahko detektiv pridobi na način in po postopku, kot ga določa 41. člen ZVOP-2. V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 mora zahteva za posredovanje osebnih podatkov, če drug zakon ne določa drugače, vsebovati naslednje podatke:

1. podatke o vlagatelju zahteve (v primeru pravne osebe: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2. pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3. namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4. predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5. vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6. obliko in način pridobitve zahtevanih podatkov.

Detektiv mora k svoji zahtevi za posredovanje osebnih podatkov skladno z določbo drugega odstavka 29. člena ZDD-1 priložiti tudi pooblastilo iz 25. člena ZDD-1, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz 26. člena ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila.

Iz zgoraj citiranih določb ZDD-1 torej izhaja, da ima detektiv pravico iz evidence registriranih vozil pridobiti osebne podatke o lastniku parkiranega vozila na zasebnem zemljišču naročnika detektivskih storitev ter jih posredovati naročniku pod pogojem, da je naročnik detektiva pisno pooblastil za pridobivanje takšnih podatkov ter da gre za pridobivanje informacij, ki so določene v drugem odstavku 26. člena ZDD-1. Med informacije, ki jih detektiv lahko zbira na podlagi drugega odstavka 26. člena ZDD-1, sodijo med drugim tudi informacije o dokaznem gradivu in dejstvih, potrebnih za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah.

IP pripominja, da lahko določene osebne podatke lastnika ali uporabnika vozila, in sicer: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice, od pričetka uporabe ZVOP-2 dalje na način in po postopku, kot ga določa 41. člen ZVOP-2, na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 pridobi lastnik zemljišča ali parkirišča tudi sam, prav tako pa lahko na tej podlagi in na navedeni način navedene osebne podatke sam pridobi tudi naročnik detektivskih storitev ali kakšen drug upravičenec, ki v vlogi izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja.

Informacije in podatki, ki jih je detektiv zbral za stranko, se skladno z določbami 33. člena ZDD-1 štejejo za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Detektiv jih je dolžan varovati tudi po opravljeni storitvi za stranko ter jih lahko obdeluje in uporablja samo za namen, za katerega so bili pridobljeni. Po izpolnitvi pogodbe je detektiv stranki dolžan izročiti vse, v okviru pogodbe zbrane podatke. Dolžnost uporabe osebnih podatkov za namen, za katerega so bili pridobljeni, velja tudi za stranko, kateri je detektiv izročil zanjo zbrane podatke, pa tudi za uporabnika, ki je osebne podatke sam pridobil na podlagi 39. člena ZVOP-2.

Naročnik detektivskih storitev lahko po mnenju IP detektivu posreduje tiste podatke in informacije, s katerimi zakonito razpolaga oz. jih je zakonito pridobil ter so potrebne za izvedbo naloge, za katero je pooblastil detektiva. Fotografiranje vozila s strani lastnika zemljišča bi se na podlagi točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko štelo za zakonito, če je takšno fotografiranje potrebno zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba (npr., če so takšne fotografije potrebne za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravic pred sodišči ali drugimi pristojnimi osebami javnega sektorja) in če ob tem nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Kot pravna podlaga za posredovanje takšnih fotografij detektivu pa bi se lahko štel 28. člen ZDD-1, po katerem lahko detektiv pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov. Glede na navedeno lahko torej lastnik zemljišča po mnenju IP tudi sam fotografira vozila na svojem zemljišču ter fotografije posreduje detektivu, in sicer pod pogojem, da ima z detektivom sklenjeno ustrezno pogodbo oz. je detektiva pisno pooblastil za zbiranje takšnih fotografij ter so takšne fotografije nujno potrebno za zavarovanje dokazov oz. dokazovanje pravic in upravičenj lastnika zemljišča kot stranke detektiva pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah.

V primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov oz. dokazovanje pravic in upravičenj naročnika detektivskih storitev pred sodišči, drugimi pravosodnimi organi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah, lahko na podlagi 31. člena ZDD-1 vozilo na zemljišču naročnika fotografira tudi detektiv ter fotografije izroči svoji stranki.

IP na koncu še dodaja, da se to mnenje nanaša izključno na pridobivanje in uporabo oz. obdelavo informacij in podatkov, ki se štejejo kot osebni podatki (tj. podatkov in informacij v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom), ter da inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem predpisov na področju detektivske dejavnosti, kamor sodi tudi preverjanje obstoja in veljavnosti pooblastil o izvajanju storitev detektivske dejavnosti, opravlja inšpektorat ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

Lep pozdrav,

Pripravil:

Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka