Jedro

V obravnavanem primeru obrazložitev izpodbijane odločbe standardu očitnega neuspeha ni zadostila, prav tako organ ni v zvezi s tem preizkusil vseh okoliščin in dokazov, ki jih je tožnik predložil v postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 328/2015-12 z dne 2. 4. 2015 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi plačila odškodnine zoper zavarovalnico A. d.d. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Tožena stranka je zaključila, da je prošnja tožnika nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Prosilec se je po lastnih navedbah poškodoval na dvorišču na naslovu ... ob prihodu na obisk k B.B., kjer je ob izstopu iz avtomobila na poti proti vhodnim vratom padel zaradi ugreznjenih tlakovcev in mastnega madeža na tleh. Odškodnino uveljavlja iz naslova sklenjenega stanovanjskega zavarovanja B.B. Iz predložene medicinske dokumentacije pa izhaja, da je tožnik ob prvem obisku pri zdravniku v kirurški ambulanti navedel, da se je poškodoval doma, ko je padel vznak. To pomeni, da zavarovalnica ne more biti odgovorna za nastalo škodo, saj do poškodbe ni prišlo na zatrjevanem mestu oziroma prosilec tega ni uspel z gotovostjo dokazati.

Tožnik v tožbi ugovarja, da je glede nastanka poškodbe točno dejansko stanje, kot ga je sam navedel. Glede zapisa v poškodbenem listu, da je padel doma, zatrjuje, da to ni točno. Pri zapisu je bilo namreč izpuščeno „pri znancu“, zato je zahteval popravo zapisa takoj, ko je to napako opazil. Da je do poškodbe prišlo pri obisku B.B. je razvidno tudi iz njegove izjave, kakor tudi iz fotografij. Če bi se poškodoval doma, bi sigurno zahteval odškodnino od najemodajalca, ki ima tudi sklenjeno premoženjsko zavarovanje. Zadeva pa je zanj tudi življenjskega pomena glede na njegov socialno ekonomski položaj. Sam nima dohodkov, da bi si lahko plačal odvetnika. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter mu dodeli brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 24. člena ZBPP in zaključku, da je prošnja prosilca nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari oziroma, da zadeva nima izgleda za uspeh.

Po določbi 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zavezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovani objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Kot izhaja iz citirane določbe se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.

V obravnavanem primeru po mnenju sodišča obrazložitev izpodbijane odločbe navedenemu standardu očitnega neuspeha ni zadostila, prav tako organ ni v zvezi s tem preizkusil vseh okoliščin in dokazov, ki jih je tožnik predložil v postopku. Tožena stranka je namreč tožnikovo prošnjo zavrnila na podlagi ugotovitve, da je tožnik ob prvem obisku pri zdravniku v urgentni splošni kirurški ambulanti dne 11. 12. 2012 navedel, da se je poškodoval doma, čemur pa tožnik nasprotuje, sklicujoč se na izjavo B.B. ter poškodbeni list – dodatek z dne 31. 1. 2013, iz katerega izhaja, da je zdravnik popravil navedbo glede nastanka poškodbe.

Organ za BPP je pri odločanju o prošnji prosilca za BPP dolžan postopati tudi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da pooblaščena uradna oseba odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka (člen 10). Prav tako mora organ v obrazložitvi odločbe med drugim tudi poleg kratke obrazložitve strankinega zahtevka navesti ugotovljeno dejansko stanje, dokaze, na katero je le-to oprto, razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev v izreku odločbe ter razloge, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (člen 214).

Po presoji sodišča Organ za BPP v obravnavanem primeru ni postopal v skladu z navedenimi določbami, saj se ni opredelil do vseh dokazov, ki jih je tožnik predložil v postopku. Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem bo morala tožena stranka upoštevaje pravila postopka presoditi vse okoliščine, ki so relevantne za pravilno uporabo določbe 24. člena ZBPP.