17. 2. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Elene Pečarič iz Škofij in Boštjana Vernika iz Ljubljane na seji dne 17. februarja 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata postopek, po katerem je bil Zakon o invalidskih organizacijah (v nadaljevanju ZInvO) sprejet. Zakonodajni postopek naj bi bil v neskladju z Ustavo, ker je bila pobudnikoma (in državljanom) z zavrnitvijo zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma oziroma z zavrnitvijo pobude za zbiranje podpisov podpore zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma kršena pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave). Zaradi navedenega naj bi bil ZInvO v neskladju z drugim odstavkom 90. člena, s 44. členom, s 1. členom, z 2. členom, s 3. členom in s prvim odstavkom 153. člena Ustave.

2.Pobudnica je bila vlagateljica pobude za zbiranje podpisov podpore zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma. Zatrjuje, da je Predsednik Državnega zbora "neustavno in nezakonito" preprečil zbiranje podpisov podpore, češ da gre za ponovljen predlog s povsem enakim referendumskim vprašanjem, za katerega pa pobudnici ni uspelo zbrati predpisanega števila podpore volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, in da takšno vlaganje pobud pomeni zlorabo pravice do referenduma in nedopusten poseg v izvrševanje zakonodajne funkcije Državnega zbora.

3.Pobudnik zatrjuje, da je bil podpisnik pobude za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu Zakona, katerega pobudnik je bila civilna družba SIOS. Pojasnjuje, da Državni zbor referenduma na podlagi te zahteve, čeprav je bila zakonito vložena, ni razpisal, ker je SIOS odstopil od zahteve za razpis referenduma. Meni, da Državni zbor ne bi smel upoštevati odstopa od zahteve, temveč bi moral razpisati referendum.

B.

4.Iz pobude izhaja, da pobudnica dejansko izpodbija akt Predsednika Državnega zbora. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je navedeni akt po svoji naravi posamičen akt in da je zoper njega zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu ter da je mogoče vložiti pobudo za oceno ustavnosti zakonodajnega postopka, šele če je v sodnem postopku ugotovljeno, da je predsednik Državnega zbora s svojim aktom kršil zakon oziroma ustavne pravice pobudnika (sklep št. U-I-346/98 z dne 26. 10. 2000, OdlUS IX, 255 in odločba št. U-II-3/04 z dne 20. 4. 2004, Uradni list RS, št. 44/04). Pobudnica je v pobudi navedla in izkazala, da je sodni postopek začela, ni pa izkazala, da bi bilo s sodno odločbo ugotovljeno, da je bil z izpodbijanim aktom kršen zakon ali njena ustavna pravica. Podrobneje o tem točka 8 citiranega sklepa. Glede na navedeno pobudnica ni izkazala pravnega interesa za oceno ustavnosti postopka, po katerem je bil izpodbijani zakon sprejet.

5.Pobudnik zatrjuje, da je eden od podpisnikov podpore zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, vendar te svoje trditve ne izkaže. Zato ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona (24. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Ne glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da gre tudi v pobudnikovem primeru za morebitno spornost akta Predsednika Državnega zbora. Zato tudi glede njegovih navedb velja vse, kar je obrazloženo v prejšnji točki obrazložitve. Zato tudi pobudnik ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti postopka, po katerem je bil izpodbijani zakon sprejet.

6.Glede na navedeno je bilo treba pobudo zavreči.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Wedam Lukić in sodnik Ribičič.

Predsednik dr. Janez Čebulj