1. 2. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gabriela Szegvarija, Slovaška republika, ki ga zastopa Peter Prus Pipuš, odvetnik v Ljubljani, na seji 1. februarja 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija 308. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Nasprotuje spremembam predpisane kazni zapora v tretjem in šestem odstavku 308. člena KZ-1, uvedenim z Zakonom o spremembi Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 91/20 – KZ-1G). Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi neskladnost izpodbijane ureditve z Ustavo in do končne odločitve zadrži njeno izvrševanje.

Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes ob vložitvi pobude. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

Pravni interes za začetek postopka presoje ustavne skladnosti KZ-1 pobudnik utemeljuje z navedbami, da je bil na podlagi izpodbijane določbe obsojen na zaporno in denarno kazen. Pobudnik svoji vlogi ni priložil sodbe, na katero se sklicuje pri utemeljevanju pravnega interesa. V takem položaju Ustavno sodišče pobudnika pozove k dopolnitvi pobude (tretji odstavek 24.b člena ZUstS). Vendar Ustavno sodišče pobudnika ni pozvalo k dopolnitvi pobude, ker pravnega interesa iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, s predložitvijo sodbe ne bi mogel utemeljiti.

Pobudnik namreč izpodbija sestavni del kazenske norme, s katerim je določena kazen. Po stališču Ustavnega sodišča predpis sicer poseže v pravico pobudnika, ki mu je bila izrečena kazen na podlagi izpodbijane določbe. Ker pa sme v skladu z 2. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo – ZKP) kazensko sankcijo izreči storilcu kaznivega dejanja samo z zakonom ustanovljeno pristojno sodišče v postopku, ki se uvede in izvede po tem zakonu, je za izrek kazni torej predvidena izdaja oblastnega posamičnega akta – obsodilne sodbe –, kar pomeni, da določba o kazni, na kateri temelji obsodilna sodba, le posredno učinkuje na pravni položaj pobudnika.[1]

Pobudnik je svoji vlogi priložil obtožnico Okrožnega državnega tožilstva št. Kt 17160/2021 v Kopru z dne 2. 11. 2021, iz katere je razvidno, da je obtožen storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1. Kazenski postopek na splošno in obtožnica posebej predstavljata obliko poseganja v pravni položaj posameznika, ki ima podlago v kazenskopravnih normah. V skladu s prvim odstavkom 23. člena Ustave ima pobudnik pravico, da o obtožbi proti njemu odloča sodišče. Pred izčrpanjem te možnosti ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa pred Ustavnim sodiščem.[2]

Pobudnik ni izkazal, da bi izpodbijana določba neposredno posegala v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Tega ne bi izkazal niti, če bi predložil sodbo, na katero se sklicuje. V primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[3] Pobudnik ne navaja, da bi bil zoper izrečeno sodbo vložil pravno sredstvo. Hkrati s pobudo ni vložil ustavne pritožbe. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe.[4] Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Primerjaj sklep Ustavnega sodišča št. U-I-141/21, U-I-144/21, U-I-145/21, U-I-142/21, U-I-146/21, U-I-143/21 z dne 2. 9. 2021.

[2]Prav tam.

[3]To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

[4]Sklep Ustavnega sodišča št. U-I-141/21, U-I-144/21, U-I-145/21, U-I-142/21, U-I-146/21, U-I-143/21.