Jedro

Presojo ničnosti mora omogočati trditvena podlaga strank.

ZFPPIPP je v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel pravno posledico – izpodbojnost, kar torej ničnost izključuje.

Kljub temu, da se podružnice tujega podjetja vpisujejo v sodni register, niso pravne osebe. V pravnem prometu namreč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.

Ker tožena stranka kot podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, nima sposobnosti biti stranka v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do končne odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - v 1. točki izreka razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 20171/2011 z 21. 12. 2011 in tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 45.902,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2009 do plačila, zavrnilo; - v 2. točki izreka odločilo, da je dolžna tožeča stranka v roku 15 dni plačati toženi stranki 2.089,25 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila.

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

Sposobnost biti pravdna stranka

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka W. GMBH podružnica tujega podjetja (1).

6. Tuje podjetje lahko opravlja pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji preko podružnic (prvi odstavek 676. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Kljub temu, da se podružnice tujega podjetja vpisujejo v sodni register (prim. 2. točko drugega odstavka 3. člena Zakona o sodnem registru), niso pravne osebe (2). V pravnem prometu namreč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja (prim. 678. člen ZGD-1), za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (prim. 683. člen ZGD-1).

7. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (80. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravdna stranka je lahko le fizična in pravna oseba (prim. 76. člen ZPP). Ker tožena stranka nima statusa pravne osebe, nima sposobnosti biti stranka v postopku.

8. Iz opisanega sledi, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je upoštevna po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo v 1. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (tretji odstavek 354. člena ZPP). Ker je končni uspeh pravdnih strank še neznan, je razveljavilo še odločitev o stroških postopka v 2. točki izreka in tudi v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje ravnati skladno s prvim odstavkom 81. člena ZPP in od tožeče stranke zahtevati, naj popravi tožbo tako, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.

Ničnost pogodbe o odstopu terjatve

10. V kolikor bo tožeča stranka tožbo ustrezno popravila, pritožbeno sodišče opozarja še na naslednje. Določba 92. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ne predstavlja izjeme od razpravnega načela (prim. 7. člen ZPP). Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo ne sklicuje, vendar le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije. Če nobena stranka določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja (3).

11. Presojo ničnosti mora torej omogočati trditvena podlaga strank. Pritožnik utemeljeno opozarja, da večine dejstev, na katera je sodišče prve stopnje oprlo ugotovitev glede ničnosti pogodbe o odstopu terjatve št. 2011/035, tožena stranka ni zatrjevala (4). V bistvenem je namreč navedla le, da je odstopnik terjatve, družba G. d.d. (5), sporno terjatev prenesel na tožečo stranko z namenom izogibanja plačilu svojim upnikom (6). Ne le, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, niti navedene trditve niti ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka o ničnosti pogodbe o odstopu terjatve zaradi nasprotovanja moralnim načelom.

12. V obligacijskem pravu velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ). Ustavo, kogentne norme in moralna načela, ki avtonomijo omejujejo, je treba zato razlagati restriktivno in skrbno presojati, kdaj je glede na kršeno (moralno ali kogentno) normo, njen namen in intenzivnost posega v splošne ali posamične interese ničnostna sankcija lahko upravičena (7). Skladno s tem je že zakon določil, da je ničnost podana le, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prim. prvi odstavek 86. člena OZ). Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v primeru dejanja, opravljenega med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s 151. členom istega zakona, predpisuje domnevo objektivnega pogoja izpodbojnosti (prim. 3. točko prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da je že ZFPPIPP v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel drugačno pravno posledico, kar glede na prvi odstavek 86. člena OZ ničnost izključuje. Prav tako namen kršene moralne norme, ki naj bi bil v varstvu upnikov stečajnega dolžnika, glede na njeno naravo odkazuje le na izpodbojnost (8).

13. Ravnanje strank pogodbe o odstopu terjatve v konkretnem primeru pa tudi sicer nima nobenega takšnega izrazitega negativnega elementa, da bi ga lahko opredelili kot nemoralnega po splošni določbi 3. člena OZ (9). Zato je presoja sodišča prve stopnje o ničnosti pogodbe o odstopu terjatve materialnopravno zmotna.

Stroški pritožbenega postopka

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Po podatkih sodnega registra, vpisanih v AJPES.

(2) Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 967/2001 z dne 12. 9. 2001: „Podružnice niso ne pravne osebe ne oblike združevanja, ki jim sodišče lahko prizna lastnost stranke z učinkom v konkretni zadevi. Iz poslov, ki jih opravlja podružnica, sme tožiti in je lahko tožena le družba.“

(3) Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 938/2008 z dne 19. 11. 2009, II Ips 348/2009 z dne 3. 12. 2009, III Ips 5/2003 z dne 6. 11. 2003, III Ips 50/2007 z dne 7. 4. 2003, II Ips 42/94 z dne 7. 6. 1995. 4. Sodišče prve stopnje je mimo trditev tožeče stranke ugotavljalo: - da je šlo za prepovedano razpolaganje s terjatvijo v postopku prisilne poravnave, - (ne)formalno povezanost odstopnika in prevzemnika, - vedenje zakonitega zastopnika prevzemnika za insolventnost odstopnika, - temelj pogodbe o odstopu terjatev (namen poplačila kreditne pogodbe med prevzemnikom in odstopnikom), - veljavnost kreditne pogodbe.

(5) Zdaj v stečaju.

(6) Glej ugovor zoper sklep o izvršbi, l. št. 7. (7) Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 131/2010 z dne 17. 1. 2013. (8) Ko postane družba insolventna, je treba upnike obravnavati enako (prim. 34. člen ZFPPIPP). Ker lahko stečajni dolžnik s prostim razpolaganjem prizadene pravico upnikov do njihovega poplačila iz stečajne mase, je njegova pravica do prostega razpolaganja s premoženjem in pravicami v razmerju do upnikov v določeni meri omejena, in sicer s pravico upnikov, da izpodbijajo pravna dejanja stečajnega dolžnika (prim. Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, dr. Đorđević, Podjetje in delo, GV Založba, d.o.o., 2005, številka 6, stran 1051.).

(9) Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 190/2009 z dne 6. 10. 2011 in II Ips 66/2009 z dne 10. 1. 2013.