Jedro

Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik izpodbija v upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in ne posega več v pravni položaj tožnika, tožnik za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa. Zato je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. 351-1448/2020-25 (0307) z dne 20. 1. 2021 je Upravna enota Murska Sobota A. A. na zemljiščih s parc. št. 211, 212, 213 in 215, vse k.o. ..., izdala dovoljenje za novogradnjo hleva za govedo s kapaciteto 87 GVŽ in gnojišča (točka I izreka). V odločbi je navedla podatke o vrsti in lokaciji objektov (točka II izreka), navedla pa je tudi, da je sestavni del gradbenega dovoljenja dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 110/2020 z novembra 2020 in njena dopolnitev 1, januar 2021, ki jo je izdelal B. B., s. p. s prilogami (točka III izreka). K dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja so bila pridobljena v izreku odločbe navedena pozitivna mnenja (točka IV izreka), določeni so bili pogoji gradnje (točke od V do IX izreka), ugotovljeno pa je tudi bilo, da v postopku stroški niso nastali (točka X izreka).

2. Pritožbo, ki jo je zoper gradbeno dovoljenje vložil tožnik kot stranki udeleženec v upravnem postopku, je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35108-58/2021-2550-3 z dne 15. 7. 2021 kot neutemeljeno zavrnilo.

3. Tožnik v tožbi nasprotuje izdaji gradbenega dovoljenja in navaja, se z gradnjo na navedeni lokaciji ne strinja, saj bo ta zaradi imisij (izpustov toplogrednih plinov, smradu ter vplivov na osončenje) posegla v njegovo nepremičnino na sosednjem zemljišču, na kateri namerava zgraditi nujno potrebne stanovanjske prostore za svojo družino. Poseg po njegovem mnenju ni skladen z občinskim prostorskim aktom. Poudarja, da je bila gradbena dokumentacija po ustni obravnavi spremenjena, z njeno spremembo pa ni bil seznanjen. Opozarja na nepravilnosti, ki naj bi bile zagrešene na ustni obravnavi in sodišču predlaga, da izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi, podrejeno pa, da ga odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

5. A. A. kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo tožbenim očitkom nasprotuje in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

6. Tožba se zavrže. 7. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.1

8. Po 6. točki prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) mora sodišče tožbo zavreči, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

9. V obravnavani zadevi tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija gradbeno dovoljenje Upravne enote Murska Sobota št. 351-1448/2020-25 (0307) z dne 20. 1. 2021, ki pa je bilo po podatkih upravnega sodišča tekom sodnega postopka s pravnomočno sodbo z dne 26. 10. 2022 v zadevi, ki se je pred sodiščem vodila pod opr. št. II U 241/2021, odpravljeno, zadeva pa je bila upravnemu organu vrnjena v ponovni postopek. Z navedeno sodbo, ki ima učinek tudi na položaj tožnika v tej zadevi, je sodišče gradbeno dovoljenje odpravilo zaradi kršitev pravil postopka. Ugotovilo je namreč, da v obrazložitvi gradbenega dovoljenja ni bila opisana sprememba gradbene dokumentacije, do katere je prišlo med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja, z njeno spremembo upravni organ stranke v postopku ni seznanil in jim tudi ni dal možnosti, da se o spremembi izjavijo, zapisnik o ustni obravnavi pa je bil vsebinsko pomanjkljiv do te mere, da iz njega ni bil razviden potek celotne obravnave in vsebina danih izjav strank v postopku. Zakon po ugotovitvi sodišča upravnemu organu tudi ne daje možnosti, da bi v zadevi za stranke opravil dva ločena naroka, kot je to storil v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja.

10. Ker torej gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in ne posega več v pravni položaj tožnika, tožnik za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.

K II. točki izreka:

11. Tožnik je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbo zavrglo, ker je upravni akt, ki ga je izpodbijal tožnik, sodišče odpravilo že s sodbo opr. št. II U 241/2021-20 z dne 26. 10. 2022, je tožnik ob analogni uporabi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in povezani uporabi določbe prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik) upravičen do povračila stroškov postopka v višini 15,00 EUR. Te stroške skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je sodišče naložilo v plačilo toženki.

1 Tako sklepi VSRS I Up 50/2015 z dne 10. 12. 2015, I Up 102/2016 z dne 15. 6. 2016 in I Up 157/2020 z dne 20. 1. 2021.