Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank.
Toženec z listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe.
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 14042/2008 z dne 2. 4. 2008, v še nerazveljavljenem delu razveljavilo (I točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 14.620,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2008 do plačila in ji povrniti 642,50 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zamudnimi obrestmi v višini zakonske obrestne mere (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 6.761,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2008 dalje do plačila, pa je zavrnilo (III. točka izreka).
2. Zoper sodbo v delu, v katerem ni uspela, se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka toženi stranki dejansko dobavila toliko blaga, kolikor plačilo vtožuje v tem postopku. Dobavnice, ki naj bi izkazovale dobave mesa, namreč vse niso podpisane s strani toženca. Pri tem vprašanje, zakaj oziroma po čigavi krivdi niso podpisane, za odločitev v obravnavani zadevi niti ni bistveno, temveč je bistveno le, ali je tožeča stranka z izvedenimi dokazi uspela dokazati, da je dejansko opravila dobave blaga, katerih plačilo vtožuje v predmetnem postopku. Ker v ZPP ni dokaznih pravil, je dobave mogoče dokazovati tudi drugače kot s podpisanimi dobavnicami, med drugim z zaslišanjem prič in izjavami strank. Tožeča stranka je v ta namen predlagala zaslišanje priče L. D., ki je sporno blago dobavljal tožencu. Dejstvo, da je le-ta zaposlen pri tožeči stranki, še ne pomeni, da njegova izpovedba ni verodostojna. Kot vsak dokaz, je potrebno tudi njegovo izpovedbo presojati vestno in skrbno ter skupaj z ostalimi dokazi (8. člen ZPP). Sodišče je o vprašanju dobave blaga zaslišalo tudi toženca, zaslišanja morebitnih prič, razen pokojne J. K., pa le-ta ni predlagal. 6. D. L. je izpovedal, da je sam dobavnico izpolnil že v mesnici, toženec pa jo ob prevzemu blaga ni želel podpisati. Toženec je slednje zanikal in zatrjeval, da je bilo dejansko dobavljeno bistveno manj blaga. Ker je toženec sprva navajal, da podpisa dobavnic od njega ni nihče zahteval, nato pa, da pravzaprav blaga ni prevzemal on osebno, temveč njegova žena, sodišče prve stopnje njegove izpovedi zaradi nekonsistentnosti, ni ocenilo kot verodostojne. Sledilo je izpovedi L. D. in zaključilo, da dobavnice izkazujejo dejansko dobavljeno blago, toženec pa jih ni hotel podpisati. Dejstvo, da je bilo vse zatrjevano blago dobavljeno, izhaja tudi iz trditve samega toženca, da je blago naročal dvakrat tedensko. Slednje je v skladu z vtoževanim računom, ki je seštevek več računov, iz katerih izhaja, da je bilo največ dobav (osem) v mesecu juniju, sicer pa manj. Glede na navedeno in dejstvo, da je toženec potrdil dve naročili tedensko, se število vtoževanih dobav ne izkaže za previsoko. Toženec sicer v pritožbi ponavlja, da je posamezne manjše dobave sproti plačeval in je dolžan le še okoli 500,00 EUR, kar naj bi potrjevala priložena „Evidenca nabave in porabe mesa“. Vendar pa sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da navedena listina ni dokaz o številu opravljenih dobav, saj iz nje izhaja manjše število dobav (deset dobav na leto), kot iz izpovedi samega toženca, da je blago naročal dvakrat tedensko. Trditve toženca so torej v nasprotju z dokazi, ki jih je on sam predložil. Pritožbeno sodišče zato sledi oceni sodišča prve stopnje, da toženec z navedeno listino ni uspel izpodbiti števila dobav, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka. Slednje pa ne pomeni, da se sodišče v okviru dokazne ocene na navedeni dokaz ne bi smelo sklicevati. Listino je namreč ocenilo, najprej posamezno, nato pa tudi v povezavi z ostalimi dokazi. Ker je bila predmet dokazovanja, je lahko del dokazne ocene in razlogov sodbe. Prav tako navedb toženca, da tožeči stranki dolguje le še 500,00 EUR, ne potrjuje njegova izjava, da je tožeči stranki obljubil, da bo dolg poravnal, ko bo prodal hiše. Ni namreč logično, da bi bilo potrebno zaradi vračila dolga v višini 500,00 EUR prodati hiše. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med strankama obstajalo dalj časa trajajoče poslovno razmerje, in da je toženec s plačili vedno zamujal, tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je nenavadno, da je tožeča stranka kljub tako visokemu dolgu, z njim še naprej sodelovala.
7. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot nasprotje v razlogih sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da so posamezni dokazi pravilno ovrednoteni, zaključki razumni in življenjsko sprejemljivi. Pritožniku s ponavljanjem trditev iz postopka na prvi stopnji ni uspelo omajati dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je logična, skrbna, vestna in analitično sintetična (ocena vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj) ter povsem prepričljiva. Razloge sodišča za izpodbijano odločitev pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema in jim sledi.
8. Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobene kršitve določb ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
9. Ker tožena stranka ni uspela s pritožbo, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (1. odstavek 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP).