Jedro

Sklepa po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni mogoče izdati v primeru, ko je dolžnik solastnik nepremičnine. Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnici naložilo, da v roku treh mesecev po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnine, ki se nahajajo na parc. št. 000/1, 000/2, 000/3 in 001/3 k. o. ... in jih izroči upravitelju.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila in opozarja, da so predmet prodaje tudi druge nepremičnine in da se naj predmetna nepremičnina izprazni šele takrat, ko bo dejansko prodana.

3. Upravitelj je v odgovoru navedel, da bo takrat tudi prišlo do izpraznitve in da je predlog za izselitev dan „na zalogo“.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep na podlagi drugega odstavka 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v 3 mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Na podlagi tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali družinske stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom in ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo. Socialno stanje, ki ga dolžnica v pritožbi navaja, zato ni pomembno, pomembno pa je naslednje.

6. Sodišče je predhodno dovolilo prodajo nepremičnin parc. št. 000/1, 000/2, 000/3 in 001/3 k. o. ..., ki so v solasti dolžnice do 4/6 (glej na primer sklep o prodaji-dodatni; PD 64 in 65). Že je bilo sprejeto stališče višjega sodišča (primerjaj VSL sklep Cst 98/2014 z dne 11. 3. 2014), da v stečajnem postopku sklepa po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni mogoče izdati v primeru, ko je dolžnik solastnik nepremičnine. Kupec, ki nepremičnino v solastnini kupi v stečajnem postopku, pridobi možnost neposredne uporabe le-te, vendar to predpostavlja, da v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove lastninske pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar.

7. Iz poročil upravitelja in predlogov prodaje izhaja, da so nepremičnine v solasti še dveh solastnikov, ki sta sicer tudi oba v postopku osebnega stečaja in se tudi tam opravi prodaja njunih solastnih deležev. Upravitelj je v tem postopku predlagal odobritev prodaje dolžničinega solastnega deleža, vendar tako, da se prodaja izvede hkrati s prodajo preostalih solastnih delov v drugih dveh postopkih osebnega stečaja. Iz sklepa o prodaji, izdanega v tem postopku, izhaja, da je sodišče predlaganemu načinu prodaje sledilo le toliko, kolikor se nanaša na ta stečajni postopek. Iz sklepa o prodaji in sedaj izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče upoštevalo način prodaje v drugih dveh postopkih osebnega stečaja oziroma ni odgovorjeno, ali je tudi v drugih dveh postopkih bil izdan sklep iz 395. člena ZFPPIPP.

8. Zaenkrat torej še niso izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa, iz obrazložitve v predhodnem odstavku pa izhaja, kdaj bi bili po mnenju višjega sodišča vendarle podani pogoji, ko bi bilo dopustno izdati izpodbijani sklep, čeprav se v tem postopku prodaja le solastni delež (izvedba hkratne prodaje vseh solastnih deležev in izdaja sklepa iz 395. člena ZFPPIPP v vseh treh stečajnih postopkih). Sodišče prve stopnje naj pri tem upošteva tudi, da ZFPPIPP v drugem odstavku 395. členu ZIZ govori o izselitvi iz stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, medtem ko že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da nekatere nepremičnine nimajo takega namena uporabe.

9. Višje sodišče je pritožbi ugodilo iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (zmotna uporaba materialnega prava). Odločitev temelji na 2. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.