Jedro

Ker je obdobje, za katerega je bilo dovoljenje izdano, poteklo, revident nima več pravnega interesa za vložitev revizije, saj si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga za črpanje vode za nazaj namreč ne obstoji. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes revidenta v tem upravnem sporu lahko le dejanske in ne pravne narave.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 6. 4. 2004. S to odločbo je tožena stranka dovolila tožniku uporabo in izkoriščanje vode iz subarteškega vodonosnika na območju ... za namakanje kmetijskih zemljišč iz vrtin A., B. In C. v izreku odločbe navedenih količinah, in sicer pod več v izreku odločbe navedenimi pogoji. Dovoljenje je bilo izdano z veljavnostjo do 1. 9. 2004. 2. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter se sklicuje na določbe 49. in 60. člena Zakona o vodah – ZV (Ur. l. SRS, št. 38/81 in nadaljnji) in izvedensko ter strokovno mnenje, iz katerih sklepa, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je zaradi ne dovolj zanesljivih podatkov oziroma ocen o vplivih izkoriščanja vode za namakanje za ta primer na vodni režim, izdala dovoljenje za določen (krajši) čas.

3. Revident z revizijo (prej pritožbo) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje le v tistem delu, ki se nanaša na 1), 3) in 5) točko odločbe tožene stranke, in sicer iz vseh revizijskih (prej pritožbenih) razlogov. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, podredno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da spremeni tudi odločbo tožene stranke tako, da točko 1) spremeni tako, da je odvzem vode za namakanje dovoljen v času od 1. aprila do 1. oktobra; točko 3) spremeni tako, da se revidentu naloži, da zagotovi moritoring navideznih nivojev podzemne vode v vodnjakih A., B. In C. z digitalnimi registratorji tlaka in monitoringom črpalnih količin in da opravi analize na vzorcih, analize rezultatov in šest mesecev po končanem črpanju izvirno strokovno mnenje posreduje toženi stranki; točko 5) pa da odpravi.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni dovoljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Vendar je treba upoštevati, da je v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, zato je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je tožena stranka v izdanem dovoljenju z dne 6. 4. 2004 utemeljeno naložila revidentu določene obveznosti kot pogoje, pod katerimi se mu izdaja dovoljenje za izkoriščanje vode za namakanje kmetijskih zemljišč, (le) za čas od 15. maja do 15. julija in nadalje, ali je lahko revidentu naložila stroške, povezane z določenimi obveznostmi, pri čemer ni sporno, da je bilo dovoljenje izdano za določen čas, in sicer je veljalo do 1. 9. 2004. V obrazložitvi dovoljenja je bilo revidentu tudi pojasnjeno, da lahko po poteku veljavnosti dovoljenja zaprosi za pridobitev novega vodnega dovoljenja, kot to določa ZV-1. 9. Ker je obdobje, za katerega je bilo dovoljenje izdano, poteklo, revident nima več pravnega interesa za vložitev revizije, saj si svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravna podlaga za črpanje vode za nazaj namreč ne obstoji. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Zato je pravni interes revidenta v tem upravnem sporu lahko le dejanske in ne pravne narave. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več enakovrstnih zadevah (npr.: X Ips 1063/2005, X Ips 911/2006, X Ips 1096/2006).

10. Vrhovno sodišče je nedovoljeno revizijo zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.