Jedro

Predlagateljica ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka na strani tožene stranke lahko vplival na njen pravni položaj.

Plačilo višje zavarovalne premije samo po sebi pomeni poseg v ekonomski interes in ne v pravni interes predlagateljice. Navedbe o posegu v dobro ime in ugled pa so premalo konkretizirane, da bi bil s tem izkazan pravni interes.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagateljica stranske intervencije sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog G. d.d. za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke.

2. Proti sklepu se je pritožila predlagateljica stranske intervencije. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti predlagano stransko intervencijo, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbe, podredno pa, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču. 3. V pritožbi je navedla, da je zmotno sklepanje prvostopnega sodišča, da predlagateljica stranske intervencije ni izkazala pravnega interesa za vstop v pravdo na strani tožene stranke. Če bi se ugotovila odgovornost tožene stranke, tožena stranka napram predlagateljici nima regresa za povračilo plačanega zneska, kot to zaključuje prvostopno sodišče. Med toženo stranko in predlagateljico stranske intervencije je sklenjena zavarovalna pogodba, s katero je imela predlagateljica stranske intervencije v času škodnega dogodka sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti. Pri zavarovanju odgovornosti predlagateljice pa zavarovalnica nima regresa za povračilo škode od svojega zavarovanca. V obravnavani zadevi je tožena stranka že sama pojasnila intervencijski interes predlagateljice in sicer v svoji prvi vlogi, kjer je navedla, da ima predlagateljica pravni interes za ugoden izid pravde glede na to, da se presoja njena odškodninska odgovornost in da bi morebitni neuspeh tožene stranke v pravdi implicitno pomenil ne samo višjo zavarovalno premijo, pač pa bi bil prizadet tudi njen ugled in dobro ime. Predlagateljica stranske intervencije je bila s pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 8. 6. 2020 seznanjena šele skupaj z izpodbijanim sklepom 23. 7. 2020 in ni vedela, da je tožeča stranka njenemu vstopu v pravdo nasprotovala. S tem je bilo prekršeno načelo kontradiktornosti in je bilo predlagateljici stranske intervencije onemogočeno, da bi se izjavila o navedbah tožeče stranke, ki se nanašajo na stransko intervencijo. Zato je podana bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v posledici česar je zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj neutemeljeno pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa prizna stroške pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo stransko intervencijo iz razloga, ker predlagateljica stranske intervencije ni podala zadostnih trditev in dokazov za obstoj pravnega interesa za intervencijo na strani tožene stranke v pravdi.

7. Stranski intervenient v pravdi varuje svoj pravni interes, ta pa mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank. Predlagatelj stranske intervencije je dolžan pravni interes obrazložiti in ga po potrebni verjetno dokazati.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagateljica stranske intervencije v izjavi o vstopu v pravdo navedla zgolj, da ima pravni interes, da v gospodarskem sporu zmaga tožena stranka, saj pri pogodbenih delih v zvezi s katerimi se vtožuje sporen znesek nastopa kot koncesionarka po koncesijski pogodbi št. 0000-14-000041/0 oziroma GGD-07-0000/00-15 za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo na koncesijskem območju 4, ki jo prilaga.

9. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da predlagateljica stranske intervencije svojega pravnega interesa glede na navedeno ni konkretizirano obrazložila. Dejstvo, da ima predlagateljica stranske intervencije sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest z Direkcijo RS za infrastrukturo ne zadošča za izkaz intervencijskega interesa predlagateljice. Predlagateljica ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka na strani tožene stranke lahko vplival na njen pravni položaj.

10. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da mora razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes zanjo konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije in ne stranka postopka (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 199. člena ZPP). Intervenient ni stranka postopka. Interes za stransko intervencijo je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na pravni položaj intervenienta. Zato mora pravni interes zatrjevati in verjetno izkazati predlagatelj intervencije. Predlagateljica pa ob podaji izjave o vstopu v pravdo ni z ničemer pojasnila kako naj bi sodba v predmetni pravdi lahko vplivala na njen pravni položaj. Predlagateljica zato ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena v smeri obstoja pravnega interesa za stransko intervencijo.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o bistveni kršitvi postopka, ker naj bi predlagateljici stranske intervencije ne bila vročena pripravljalna vloga tožeče stranke, ki jo je prejela šele skupaj z izpodbijanim sklepom z dne 23. 7. 2020. Sodišče lahko brez izjave strank intervencijo zavrne, če ugotovi, da ni podan pravni interes (prvi odstavek 200. člena ZPP). Prav to se je zgodilo v obravnavanem primeru.

12. Tudi sicer navedbe tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 11. 2. 2020 ne utemeljujejo pravnega interesa predlagateljice stranske intervencije. Plačilo višje zavarovalne premije samo po sebi pomeni poseg v ekonomski interes in ne v pravni interes predlagateljice. Navedbe o posegu v dobro ime in ugled pa so premalo konkretizirane, da bi bil s tem izkazan pravni interes. Zmotno sklepanje prvostopnega sodišča v zvezi z regresom tožene stranke do predlagateljice intervencije, ki ga je prvostopno sodišče navedlo zgolj v ilustrativni namen, na pravilnost odločitve ne vpliva. Dejstvo, da regresa pri zavarovanju splošne civilne odgovornosti ni, pa bi bilo kvečjemu v škodo in ne v korist predlagateljice intervencije, ker slab izid pravde za toženo stranko ne bi vplival na njen pravni položaj.

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu sklepa ni zasledilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Predlagateljica stranske intervencije s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške in tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po veljavni Odvetniški tarifi in sicer v znesku 375 točk za odgovor na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR stroški odgovora na pritožbo znašajo 279,98 EUR. V primeru zamude je dolžna predlagateljica stranske intervencije tožeči stranki plačati zamudne obresti od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.