Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDS Sodba Psp 251/2001

ECLI:SI:VDSS:2002:VDS.PSP.251.2001 Oddelek za socialne spore

procesna sposobnost dokazovanje
Višje delovno in socialno sodišče
4. oktober 2002
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ni podana kršitev postopka po 11. tč. 2. odast. 339. člena ZPP, če je toženkina pooblaščenka navajala, da je pri toženki prisotna starostna demenca, zaradi česar se ne bo udeležila obravnave in se tudi v bodoče obravnav ne bo mogla udeleževati, za navedeno trditev pa ni predložila dokazov. Sodišče, ki je res po uradni dolžnosti dolžno paziti na pravdno sposobnost stranke, pa ni dolžno po uradni dolžnosti v zvezi s tem vprašanjem izvajati dokazov.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo: "I. Tožbenemu zahtevku tožnika ..., da mu je toženka Z. K. dolžna plačati 1.683.283,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1997 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo, se delno ugodi. II. Toženka je dolžna plačati tožniku 1.046.235,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1997 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvšbo. III. Kar je tožnik zahteval več, se zavrne. IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka." Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Toženka se po pooblaščenki pritožuje zoper ugoditveni del sodbe, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbi nista utemeljeni. Pritožba tožnika zgolj pavšalno trdi, da verzijski zahtevek zastara v 5 letih in ne v treh letih, kot je to upoštevalo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi ugotavlja, da je na toženkin ugovor zastaranja prvostopenjsko sodišče pri tem, ko je zavrnilo zastarani del zahtevka, v zvezi z določbami 288. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92-7/96), kot je veljal v času vložitve tožbe, pri presoji narave terjatve ter zastaralnega roka pravilno upoštevalo določbe 1. odst. 372. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 29/78-75/89), ki se je na podlagi zakona uporabljal v RS. Petletni zastaralni rok iz 371. čl. ZOR velja samo za primer, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. ZOR opredeljuje občasno dajatev v 1. odst. 372. čl., v katerem določa zanjo tudi drugačen - triletni - zastaralni rok, od splošnega zastaralnega roka iz 371. člena. Po 1. odst. 372. čl. ZOR so občasne terjatve tiste terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica. Ker se med drugim tudi pokojnine kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ/92) po določbi 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, tudi iz te določbe ZPIZ/92 izhaja, da je pokojnina po svoji naravi občasna denarna dajatev, za katero ZOR/78 v že navedeni določbi določa triletni zastaralni rok. To potrjuje tudi primerjava z določbo 182. čl. ZPIZ/92, v kateri je dejansko določen triletni zastaralni rok za primer, ko zapadli mesečni zneski dajatev iz 181. čl. zakona, kamor spada tudi pokojnina, niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec. Toženka v pritožbi uveljavlja kršitev iz 2. odst., 11. tč., 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99). Navaja, da je toženka stara preko 90 let in da se že dalj časa nahaja v zaprtem oddelku doma upokojencev, saj zaradi starostne demence ne more več skrbeti zase. To dejstvo je zatrjevala ves čas postopka, sodišče pa s tem v zvezi ni ničesar odločilo. Pritožbeno sodišče meni, da v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do navedene postopkovne kršitve. Po določbi 80. čl. ZPP/99, ki velja od 14.7.1999 dalje, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti pravdno sposobnost stranke. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, mora nadalje postopati po določbah 81. čl. ZPP. Toženkina pooblaščena odvetnica je odgovoru na tožbo, ki je datiran z 8.12.1997, priložila pooblastilo toženke za zastopanje, datirano z dnem 8.9.1997 (v spisu sodišča prve stopnje priloga k list.št. 6). V odgovoru je pooblaščenka sicer res opozorila na dejstvo, da je toženka stara 87 let in popolnoma slepa ter, da se zastavlja vprašanje, če je sploh poslovno sposobna. Za to navedbo pa tedaj ni predložila nobenega dokaza. Tudi k vlogi z dne 3.1.2001, v kateri je pooblaščenka prosila za preložitev glavne obravnave, ker je imela na dan razpisa glavne obravnave že obravnavo na sodišču v Idriji, ni priložila nobenega dokaza za trditev, da prosi za preložitev obravnave tudi zaradi - v vlogi zgolj zatrjevane - bolezni toženke. V vlogi z dne 7.2.2001 pa je pooblaščenka toženke navedla, da so ji svojci toženke sporočili, da je zaradi akotne senilne demence na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici ... ter da je po mnenju pooblaščenke v bodoče vprašljiva toženkina poslovna sposobnost. V potrdilu navedene bolnišnice z dne 6.2.2001 (priloga B/5) pa je le navedba, da se toženka zdravi zaradi duševne motnje v bolnišnici od 22.12.2000 in da se zaradi bolezni ne more udeležiti obravnave. Navedeno potrdilo torej ne navaja ne diagnoze, ne drugih podatkov, relevantnih glede vprašanja pravdne sposobnosti. Na glavni obravnavi dne 30.3.2001, ki se jo je udeležila toženkina pooblaščenka, je le-ta navajala, da je pri toženki prisotna starostna demenca, zaradi česar se ne bo udeležila obravnave in se tudi v bodoče obravnav ne bo mogla udeleževati. Za navedeno trditev pa ni predložila dokazov, enako tudi ne na naslednji obravnavi, ki jo je sodišče končalo, dne 17.5.2001. Sodišče, ki je res po uradni dolžnosti dolžno paziti na pravdno sposobnost stranke, pa ni dolžno po uradni dolžnosti v zvezi s tem vprašanjem izvajati dokazov. Glede na dokazno prekluzijo iz 286. čl. ZPP, bi torej morala toženkina pooblaščenka glede svojih navedb o toženkinem psihičnem stanju ter v pritožbi zatrjevanem dalj časa trajajočem bivanju v zaprtem oddelku doma upokojencev in s tem v zvezi toženkinim psihičnim stanjem, ponuditi dokaze vsaj k pripravljalni vlogi z dne 7.2.2001, ko naj bi pooblaščenka od tožničinih svojcev zvedela kot je že navedeno. Že citirani dopis Psihiatrične bolnišnice ... z dne 6.2.2001 toženkini pooblaščenki pa se ne more pojmovati kot tak dokaz, saj ne opisuje toženkinega zdravstvenega stanja v zvezi z vprašanjem pravdne sposobnosti. Iz navedbe, da se toženka zaradi bolezni ne more udeležiti razprave, je moč zaključiti, da je izdano predvsem zaradi nezmožnosti udeležiti se obravnave, razpisane z dne 22.2.2001, na kateri pa sodišče obravnavanja zadeve ni zaključilo. Glede samega verzijskega zahtevka pa je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbe 210. čl. ZOR, na katerega napotujejo določbe 288. čl. ZPIZ/92. V obravnavani zadevi ne gre za odškodninski zahtevek, kot to zmotno meni pritožba, pač pa za verzijski zahtevek, katerega naravo je prvostopenjsko sodišče temeljito in obširno pojasnilo. Pritožbeno sodišče se glede na naravo verzijskega zahtevka strinja tudi s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je bilo neupravičeno zvišanje toženkine pokojnine sicer posledica ravnanja tožnikove delavke, vendar pa pri verzijskih zahtevkih sodišče ne ugotavlja odgovornosti za ravnanje tožnika ali toženke, marveč ugotavlja le, ali je prišlo na eni strani do prikrajšanja, na drugi strani pa do obogatitvne brez ustrezne pravne podlage. Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter s to dodatno obrazložitvijo potrdilo izpodbijano sodbo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia