Jedro

Očitno je, da sodišče ni upoštevalo vseh priglašenih stroškov, kot so razvidni iz tožničinega stroškovnika. Zakaj je tako ravnalo, ni obrazložilo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora toženec v 15 dneh tožnici povrniti 692,35 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Pritožili sta se obe pravdni stranki, ki se sklicujeta na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, toženec pa tudi na zmotno uporabo materialnega prava. Predlagata ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožnica navaja, da ji sodišče brez obrazložitve ni priznalo priglašenih stroškov kilometrine na relaciji Lenart-Ljubljana-Lenart v znesku 111,00 EUR niti plačane sodne takse. Priznani stroški za fotokopiranje in tiskanje po višini ustrezajo postavki nagrade za narok; o tej pa sodišče ni odločilo. Razlogi izpodbijanega sklepa so zato tako pomanjkljivi in protislovni, da sklepa ni mogoče preizkusiti.

4. Toženec očita sodišču, da je tožnici priznalo previsoko nagrado za postopek, ker ni upoštevalo nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se všteva v nagrado za postopek na prvi stopnji. Tožnica tudi ni upravičena do priznanega zneska za fotokopiranje in tiskanje v višini 262,80 EUR. Sklep je v tem delu neobrazložen. Sodišče bi moralo ugotoviti število fotokopiranih oziroma natisnjenih strani. Sicer pa je tožnica za stroške fotokopiranja zahtevala le 12,60 EUR, zato je sodišče prekoračilo njen zahtevek.

5. Toženec je tudi odgovoril na tožničino pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da mora toženec, upoštevaje pripoznavo tožbenega zahtevka, tožnici glede na doseženi uspeh v pravdi povrniti vse njene potrebne pravdne stroške. Njihove odmere pa v izpodbijanem sklepu, kljub sklicevanju na odvetniško tarifo, ni ustrezno pojasnilo.

8. Očitno je, da sodišče ni upoštevalo vseh priglašenih stroškov, kot so razvidni iz tožničinega stroškovnika. Zakaj je tako ravnalo, ni obrazložilo. Pri odmeri nagrade za postopek je prezrlo, da se je postopek v tej zadevi začel z izvršbo na podlagi verodostojne listine. Toženec upravičeno izpostavlja, da se po tar. št. 3100 nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji. Nagrade za narok po tar. št. 3102 tožnici ni priznalo, čeprav je bil narok opravljen. Tožnici ni priznalo niti priglašenih stroškov za kilometrino in povračila za plačano sodno takso, ne da bi takšno odločitev v sklepu obrazložilo. Pač pa je tožnici za fotokopiranje in tiskanje odmerilo povračilo v višini nagrade za narok, namesto v priglašeni višini.

9. Pravdni stranki po navedenem utemeljeno očitata izpodbijanemu sklepu, da nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga zato ni mogoče preizkusiti. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki terja obvezno razveljavitev sklepa, saj je v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti.

10. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo obema pritožbama in sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo v novem sklepu skrbneje obrazložiti odmero stroškov, upoštevaje tožničin stroškovnik ter odvetniško in taksno tarifo.

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.