Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da so stroški nepravdnega postopka del pravdnih stroškov, kajti o stroških nepravdnega postopka bi moralo odločiti sodišče v tem postopku.
Pritožbi se ugodi, zato se sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo, da so stroški nepravdnega postopka del stroškov pravdnega postopka, r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovono odločanje. Stroški pritožbenega postopka so del stroškov nepravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.12.2002 nepravdni postopek za ureditev meje ustavilo, ker gre za lastninski spor o katerem se bo po pravnomočnosti sklepa odločalo v pravdnem postopku. Predlagateljico je pozvalo, da mora v roku 30-ih dni po pravnomočnosti sklepa predlog za sodno določitev meje dopolniti oziroma spremeniti v skladu s členom 180 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tako, da se bo ta lahko obravnaval kot tožba. Glede stroškov nepravdnega postopka pa je odločilo, da so to del stroškov pravdnega postopka.
Zoper sklep s katerim je sodišče določilo, da so stroški nepravdnega postopka del stroškov pravdnega postopka se je pritožil predlagatelj po svojem pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge po zakonu in zatrjuje, da bi moralo sodišče stroške nasprotnega udeleženca odmeriti v nepravdnem postopku. Ker gre za lastninski spor, bi to dejstvo moralo biti predlagateljici znano že ob vložitvi predloga za ureditev meje in zato je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti vse njegove stroške postopka. Predlagateljica, ki uveljavlja pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem na delu parcele, ki je po zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkih last nasprotnega udeleženca, bi morala vložiti ustrezno lastninsko tožbo. Te ugotovitve ne more omajati niti dejstvo, da je bila s sklepom GURS-a, Izpostave Tolmin z dne 11.04.1994 napotena na sodno določitev meje, saj je MUP predlagala sama, pri čemer pa je že tedaj in tudi ob vložitvi predloga za sodno določitev meje imela kvalificiranega pooblaščenca. Nasprotni udeleženec se tudi ne strinja z obrazložitvijo sodišča v delu kjer navaja, da bodo izvedeni dokazi iz nepravdnega postopka uporabljeni v pravdnem postopku. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi nepravdni postopek za ureditev meje ustavilo, ker gre za lastninski spor, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku. Postopalo je skladno z določbo 17.čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa, da kadar sodišče ugotovi, da bi bilo treba postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka ustavi s sklepom nepravdni postopek, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Po pravnomočnosti sklepa se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da so stroški nepravdnega postopka del pravdnih stroškov, kajti o stroških nepravdnega postopka bi moralo odločiti sodišče v tem postopku. Postopek za ureditev meje je bil ustavljen zato, ker je sodišče ugotovilo, da gre med strankama za spor o priznanju lastninske pravice na delu parc.št. 144/1 k.o. I. in je predlagateljica napačno predlagala ureditev meje med parc.št. 148/1 in 144/1 k.o. I. Krivda za napačno vložen predlog je na njeni strani, zato je na podlagi 139. čl. ZNP tudi dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka, o katerih mora odločati sodišče v nepravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanim delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da odloči o stroških nepravdnega postopka. Pritožbeni stroški pa so del nadaljnjih stroškov nepravdnega postopka (3.tč. 165.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).