Jedro

Pravne posledice potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom so odvisne od faze, v kateri se nahaja postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani, a nespremenjeni 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek, prekinjen dne 23. 11. 2012, nadaljevalo z dnem 5. 7. 2013 (1. točka izreka) in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 21. 11. 2012, utesnilo in odložilo v skladu s pogoji prisilne poravnave, določenimi v sklepu o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 19. 6. 2013 (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Vtoževana terjatev je bila upniku v celoti priznana v postopku prisilne poravnave. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave predstavlja pravnomočno razsojeno odločitev v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP, kot to izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 251/2012 z dne 15. 1. 2013 in je tako ni mogoče priznati še v tem izvršilnem postopku. Zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izvršbo zavrže. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. V predmetni zadevi je bil sklep o izvršbi z dne 21. 11. 2012 strankama vročen 26. 11. 2012. Dolžnik je dne 3. 12. 2012 na sodišče vložil ugovor, s katerim je predlagal naslovnemu sodišču, da glede na začetek postopka prisilne poravnave sklep o izvršbi razveljavi in postopek prekine. Postopek prisilne poravnave je bil nad dolžnikom začet s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. St z dne 23. 11. 2012. Na podlagi prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 12. 2012 izvršbo z dnem začetka postopka prisilne poravnave prekinilo. Zoper sklep se stranki nista pritožili. V konkretnem primeru je bil torej postopek pravnomočno prekinjen v fazi ugovornega postopka, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, zato je odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi sicer pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo – sklep o nadaljevanju je namreč v tem primeru procesni sklep v smislu 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki služi odpravi zastoja v postopku in ne sklep v smislu 216. člena ZFPPIPP, kot je zapisalo sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbo dolžnika v tem delu zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Nadaljevanje po 216. členu ZFPPIPP je torej predvideno za tiste primere, ko je bila zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjena le oprava izvršbe. Ta določa, da izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena; in če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice, utesni izvršbo in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi; v drugih primerih pa opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom. Obseg, v katerem izvršilno sodišče po potrjeni prisilni poravnavi opravi izvršbo, je tako odvisen od vrste terjatve in obdobja pridobitve ločitvene pravice v njeno zavarovanje (glej tudi 213. člen ZFPPIPP). Zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad stranko se pravdni postopek ne prekine, učinke potrjene prisilne poravnave ureja 215. člen ZFPPIPP, ko določa, da je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih, in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi. V pravdnem postopku gre torej v tem delu res za že razsojeno stvar oziroma res iudicata. Na takšen primer se nanaša odločba, na katero se sklicuje pritožnik.

7. Pravne posledice potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom so torej glede na navedeno odvisne od odločitve o vloženem ugovoru dolžnika, ki ga sodišče prve stopnje še ni obravnavalo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V kolikor bo sodišče tudi po odločitvi o ugovoru ugotovilo, da gre za postopek izvršbe, je treba pri izdaji sklepa po 216. členu ZFPPIPP upoštevati, da morajo iz izreka sklepa o nadaljevanju jasno izhajati izterjevana terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, določenim v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, zgolj sklicevanje na sklep o potrditvi prisilne poravnave in njegovo pojasnjevanje v obrazložitvi ne zadošča (tako tudi odločbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ip 1286/2013 z dne 10. 4. 2013 in opr. št. II Ip 2023/2013 z dne 26. 6. 2013).