Jedro

Pomembnost instituta delegacije se kaže tudi v zagotavljanju drugih pravic, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, temveč nanj vplivajo od zunaj. V konkretnem primeru sodišče predlaga delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve strankine pravice do osebne udeležbe na narokih za glavno obravnavo.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Žalcu je v teku pravdni postopek zaradi plačila 4.914,00 EUR s pp. V predlogu za delegacijo pristojnosti sodišče navaja, da je tožnik invalid na invalidskem vozičku, ki mu je dostop v sodno zgradbo onemogočen, saj ni možnosti dostopa za invalide. Na prvi narok je tožniku sicer uspelo priti v zgradbo sodišča ob asistenci zaposlenih na sodišču. Opozorjen je bil, da si mora zaradi oteženega dostopa v zgradbo in ker mu sodišče ne more zagotavljati asistence, sam zagotoviti dostop. Na drugi narok 17. 10. 2014 ni pristopil. Če bi se postopek še vodil pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, bi bilo s tem poseženo v tožnikovo pravico do nediskriminatornega obravnavanja iz 14. člena Ustave, hkrati pa bi to pomenilo nespoštovanje pravic invalidov in oteževanje vodenja postopka invalidov kot strank s strani javnih uslužbencev (drugi odstavek 6. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov - v nadaljevanju ZIMI) in prepovedi diskriminacije zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi (prvi odstavek 9. člena ZIMI). Dokazni postopek ni zaključen, narokov pa ni mogoče organizirati tako, da bi se izvajali na naslovu stalnega bivališča tožnika.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju drugih pravic (v praksi je to najpogosteje ustavna pravica do nepristranskega sojenja), saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, temveč nanj vplivajo od zunaj. V konkretnem primeru sodišče predlaga delegacijo pristojnosti zaradi zagotovitve strankine pravice do osebne udeležbe na narokih za glavno obravnavo. Glavna obravnava je najpomembnejši stadij pravdnega postopka, saj se na njej razpravlja o zahtevkih iz tožbe. Strankam sodelovanje na glavni obravnavi daje polno možnost, da se izjavijo, zato je treba zagotovitev možnosti stranke, da se glavne obravnave dejansko udeleži, presojati tudi z vidika pravice do kontradiktornega postopka.

4. Glavna obravnava se izvede na enem ali več narokih. V obravnavani zadevi se pričakuje, da se bo ta zaradi večjega števila predlaganih dokazov izvedla na več narokih. Naroki se opravijo praviloma v sodnem poslopju (prvi odstavek 114. člena ZPP). Sodišče sicer lahko sklene, da se narok opravi zunaj sodnega poslopja, če spozna, da je to potrebno (drugi odstavek 114. člena ZPP), vendar le izjemoma. Zunanje poslovanje običajno opravi, kadar gre za enkratne situacije, na primer ogled ali zaslišanje osebe, ki ne more priti na sodišče. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo in bi se morali vsi naroki opraviti zunaj sodnega poslopja, kajti tožnik je invalid, sodna stavba pa je neprimerna za dostop oseb na invalidskem vozičku.

5. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da so podani drugi tehtni razlogi, da v zadevi postopa sodišče, ki posluje v stavbi, v katero imajo invalidi možnost vstopa z invalidskim vozičkom, to je Okrajno sodišče v Celju.