Jedro

Odškodnina se odmeri na abstraktni in konkretni ravni, saj je po eni strani treba upoštevati konkretne okoliščine oškodovanca in mu zagotoviti zadoščenje za omilitev bolečin, po drugi strani pa hkrati upoštevati višino odmene v podobnih primerih v sodni praksi, upoštevaje razmerje med manjšimi in večjimi škodami.

V zvezi z duševnim stanjem tožnice je izvedenka psihiatrične stroke ovrgla zavzemanje tožnice, da je bila njena duševnost porušena zaradi škodnega dogodka, ker je pri tožnici prisotna anksiozna motnja obstajala že pred nezgodo in je povezana s tožničinimi kroničnimi telesnimi težavami. Strah, ki ga je tožnica doživljala, zato ni bistveno posegel v tožničino duševno ravnovesje.

Zdravstvene težave, ki so se v tem obdobju stopnjevale zaradi možganske malformacije in predhodno diagnosticirane anksiozne simptomatike, so močno zmanjšale kakovost njenega življenja in pomembno omejile njene življenjske aktivnosti. Izvedenka je tudi pojasnila, da je bila intenzivnost duševnih bolečin pri tožnici največja med trajanjem prilagoditvene (posttravmatske stresne) motnje. Ta ugotovitev pa ne dopušča razumnega dvoma o tem, da je tožnica v tem obdobju trpela duševne bolečine zelo močne intenzivnosti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: - v 1. točki izreka tako, da se znesek 200,50 EUR v tretji in četrti vrstici zviša za 2.885,20 EUR, - v 3. točki izreka tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti 3.367,69 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

II. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 186,13 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati znesek odškodnine v višini 200,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 257,50 EUR od 5. 11. 2017 do 3. 4. 2018 in od zneska 200,50 EUR od 4. 4. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku do vtoževanega zneska 15.234,20 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov (III. točka izreka) je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 146,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica je v nezgodi utrpela nepremoženjsko in premoženjsko škodo in vtoževala odškodnino v znesku 15.234,20 EUR. Iz neprerekanih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je toženka tožnici pred pravdo na račun nepremoženjske škode že plačala odškodnino v višini 4.107,00 EUR, na račun premoženjske škode pa 57,00 EUR. Sodišče je ocenilo, da je tožnica upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 4.114,80 EUR, revaloriziralo plačani znesek 4.107,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode (v znesek 4.114,80 EUR), ocenilo, da je tožnica upravičena do zneska 257,50 EUR iz naslova premoženjske škode, plačani znesek iz naslova premoženjske škode v znesku 57 EUR odštelo od prisojenega zneska ter toženki iz naslova skupne odškodnine naložilo še plačilo 200,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe (glede prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo) ter odločitev o pravdnih stroških se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prisojena odškodnina iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je odmerjena prenizko. Tožnica je utrpela številne udarnine in posttravmatski sindrom, sodišče pa ni upoštevalo glavobolov, pretresa možganov, postkomocijskega sindroma in pretresa notranjega ušesa. Ker je tožnico, ki je med zdravljenjem prestala številne neugodnosti, treba jemati takšno, kot je, ji gre iz tega naslova pravična odškodnina v višini 7.000,00 EUR. Prenizko je odmerjena tudi odškodnina iz naslova strahu. Sekundarni strah je bil tako intenziven, da je prerasel v posttravmatski sindrom, zato ji gre iz tega naslova pravična odškodnina v višini 1.000,00 EUR. Sodišče je v prenizkem znesku odmerilo tudi odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Trajna posledica se pri tožnici kaže v omejeni gibljivosti leve roke, težave ima z vrtoglavicami, koncentracijo in spominom, občutljiva je na hrup in svetlobo, postala je bolj razdražljiva. Sodišče bi moralo v večji meri upoštevati posttravmatsko simptomatiko in tožničine osebnostne težave. Znesek prisojene odškodnine v višini 614,80 EUR je poleg tega neobičajen in kaže na pavšalno odmero. Glede na nepravično odmero odškodnine je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Odmera odškodnine za nematerialno škodo je stvar materialnega prava. Sodišče je pri odmeri vezano na merila iz 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ): stopnjo bolečin in strahu ter njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Odškodnina se odmeri na abstraktni in konkretni ravni, saj je po eni strani treba upoštevati konkretne okoliščine oškodovanca in mu zagotoviti zadoščenje za omilitev bolečin, po drugi strani pa hkrati upoštevati višino odmene v podobnih primerih v sodni praksi, upoštevaje razmerje med manjšimi in večjimi škodami.

7. Tožnica je v prometni nezgodi utrpela številne udarnine na vratnem in prsnem predelu hrbtenice, levem predelu prsnega koša, kolka, rame, komolca, zapestja, dlani, kolena, nadlahti in podlahti ter blažji pretres možganov, kar se po Fischerjevem sistemu uvršča med lahke primere poškodb (II. skupina). Sodišče prve stopnje je presodilo, da znaša pravična denarna odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 3.000,00 EUR, za strah 500 EUR in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 614,80 EUR, skupaj torej 4.114,80 EUR, kar na dan izdaje sodbe predstavlja 3,2 povprečne mesečne neto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

8. Dejanske ugotovitve, ki se nanašajo na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, so predstavljene v razlogih izpodbijane sodbe (točki 5 in 7). Pritožbeno sodišče jih v celoti sprejema, ker imajo podlago v skrbni dokazni oceni, pri kateri je sodišče upoštevalo mnenje obeh izvedenk ter tožničino izpovedbo. Izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje sprejelo, v njegovo pravilnost pa ne dvomi niti pritožbeno sodišče. Hude bolečine je trpela 1 dan, nato tri tedne zmerne do blage bolečine, ki so se občasno pojavljale tudi kasneje med izvajanjem fizioterapij. Telesne bolečine, ki jih je trpela po končanem zdravljenju, niso posledica škodnega dogodka. Zaradi malformacije na možganih (Arnold Chiari) je imela kronične glavobole in vrtoglavico že pred nesrečo, v prvih 10 dneh po nesreči pa so se intenzivneje pojavljali zaradi nesreče in jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Za kasnejše glavobole in vrtoglavice ni bilo ugotovljeno, da so povezani s poškodbami iz nezgode. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje, da je prišlo do pretresa notranjega ušesa in razvoja postkomocijskega sindroma. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo izvedenkino pojasnilo, da teh poškodb pri tožnici niso ugotovili. Med številnimi nevšečnostmi je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi pojav posttravmatske stresne motnje. Tožnica je opravila več pregledov in preiskav v laboratoriju, specialističnih ambulantah in splošni ambulanti.

9. Tožničino zdravljenje, ki je trajalo 2 meseca in pol, je sicer potekalo brez posebnih zapletov. Vendar pa ugotovitev v izpodbijani sodbi, da se je pri tožnici kot reakcija na škodni dogodek pojavila posttravmatska stresna motnja, kot tudi ugotovitev izvedenke, da je tožnica konzumirala zdravili Brufen in Doreta - ti se uporabljata za zdravljenje srednje močnih do močnih bolečin - utemeljujeta sklep(anje), da je tožnica telesne bolečine doživljala precej intenzivno, kar po presoji sodišča druge stopnje daje podlago za zaključek, da je s strani prvostopenjskega sodišča prisojena odškodnina v višini 3.000,00 EUR odmerjena prenizko. Pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti je namreč treba imeti v vidu, da je bila tožnica zaradi predhodne diagnosticirane anksiozne simptomatike podvržena intenzivnejšemu dojemanju bolečine, zaradi kognitivne motnje, povezane z Arnold Chiarijevim sindromom, pa so se pri tožnici nekaj dni po poškodovanju pojavljali še močnejši glavoboli in vrtoglavice, kar je bilo zanjo brez dvoma neprijetno in moteče. Ob vsem tem pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova v skupni višini 4.000,00 EUR (to je okvirno 3 povprečne plače). Tako prisojena odškodnina upošteva načelo individualizacije in je ustrezno umeščena med podobne in hujše primere, obravnavane v sodni praksi.1

10. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožnica utrpela sekundarni strah, ki je bil hud neposredno ob nezgodi in sprejemu v bolnišnico, po prvem pregledu v bolnišnici je intenziven strah prešel v zmernega, ki je trajal do 3 dni, nato pa blažji do 4 dni. Temu je sledilo še daljše obdobje lahke zaskrbljenosti. O sekundarnem strahu se je sodišče prve stopnje utemeljeno prepričalo na podlagi izvedenskega mnenja. S pritožbenimi navedbami tožnica ne vzbuja dvoma v pravilnost njegovih ugotovitev. V zvezi z duševnim stanjem tožnice je izvedenka psihiatrične stroke ovrgla zavzemanje tožnice, da je bila njena duševnost porušena zaradi škodnega dogodka, ker je pri tožnici prisotna anksiozna motnja obstajala že pred nezgodo in je povezana s tožničinimi kroničnimi telesnimi težavami. Strah, ki ga je tožnica doživljala, zato ni bistveno posegel v tožničino duševno ravnovesje. Glede na način in intenzivnost doživljanja poškodb kot tudi ugotovljeno trajanje strahu je prisojena odškodnina v znesku 500,00 EUR primerna in je v okvirih odškodnin, prisojenih v podobnih primerih.

11. Utemeljena pa je pritožba v delu, kjer izpodbija prisojeno višino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ta je odvisna od intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi omejitev aktivnosti, ki bi jih po rednem teku stvari opravljal v prihodnosti, pa jih ne zmore več ali jih opravlja s povečanim naporom ali v posebnih pogojih. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke medicinske stroke ugotovilo, da je bila tožnica v življenjskih aktivnostih omejena le začasno v trajanju treh mesecev. Zavzemanje pritožbe, da je tožnica omejena trajno, ni utemeljeno, ker nima opore v mnenju izvedenke. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da gre omejenost pri izvajanju vsakodnevnih opravil (zmerna neugodja) upoštevati kot telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Pritožba kljub temu utemeljeno opozarja, da gre tožnici zaradi intenzivnosti duševnih bolečin iz tega naslova višja odškodnina. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče mimo dejstva, da so zdravstvene težave, ki so se v tem obdobju stopnjevale zaradi možganske malformacije in predhodno diagnosticirane anksiozne simptomatike, močno zmanjšale kakovost njenega življenja in pomembno omejile njene življenjske aktivnosti. Izvedenka je tudi pojasnila, da je bila intenzivnost duševnih bolečin pri tožnici največja med trajanjem prilagoditvene (posttravmatske stresne) motnje. Ta ugotovitev pa ne dopušča razumnega dvoma o tem, da je tožnica v tem obdobju trpela duševne bolečine zelo močne intenzivnosti. Primerna odškodnina iz naslova tožničinih duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja njene življenjske aktivnosti zato znaša 2.500,00 EUR (okvirno 2 povprečni plači) in upošteva tako podobne kot hujše primere, obravnavane v sodni praksi.2

12. Po navedenem pravično zadoščenje za utrpelo škodo znaša 7.000,00 EUR. Tako prisojena odškodnina je, upoštevaje primerljive primere iz sodne prakse, umeščena v okvir odškodnin za podobne primere. V podobnih primerih lahkih poškodb (udarnine z lažjim pretresom možganov) se gibajo med 3 in 8 povprečnimi plačami.3 Znesek predstavlja v času sojenja (ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje) 5,5 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji in predstavlja primerno satisfakcijo tožnici za utrpelo škodo v škodnem dogodku.

13. Pritožba konkretnih pritožbenih ugovorov zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o premoženjski škodi ne podaja. Pritožbeno sodišče je zato sodbo v omenjenem delu preizkusilo le v okviru pritožbenih razlogov, na katere, skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti. Takšnih kršitev ni našlo. Odločitev je v tem delu materialnopravno pravilna, sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo nobene od uradno upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (353. člen ZPP).

14. Sprememba izpodbijane sodbe z zvišanjem odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je imela za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP).

15. Po spremembi izpodbijane sodbe je tožničin uspeh 20 %, toženkin uspeh pa 80 %. Tožnica je v okviru svojega stroškovnega zahtevka v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v višini 3.367,69 EUR (nagrada za zahtevek pred tožbo (300 EUR), za tožbo (300 EUR), za prvo pripravljalno vlogo (300 EUR), za drugo pripravljalno vlogo (225 EUR), za pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo (skupaj 300 EUR), za urnino 6. 12. 2019 (30 EUR), za odsotnost iz pisane 6. 12. 2019 (48 EUR), za tretjo pripravljalno vlogo (150 EUR), za drugi narok za glavno obravnavo (150 EUR), za urnino 14. 1. 2020 (30 EUR), za odsotnost iz pisarne 14. 1. 2020 (48 EUR), za dokazni predlog z dne 9. 3. 2020 (30 EUR), za četrto in peto pripravljalno vlogo (300 EUR), za vlogo 11. 8. 2020 (30 EUR), za dokazni predlog/potrdilo o doplačanem predujmu 17. 9. 2020 (30 EUR), za šesto, sedmo, osmo pripravljalno vlogo (skupaj 450 EUR), za narok 2. 2. 2021 (150 EUR), za odsotnost iz pisane 2. 2. 2021 (48 EUR), za materialne stroške v višini 35,19 EUR (za skupno vrednost storitve 4.865 točk), skupaj 2.954,19 EUR, 22 % DDV v višini 627,92 EUR, strošek sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 513 EUR, skupaj 4.117,11 EUR, kar ob pojasnjenem ovrednotenju uspeha tožnice (20 %) znaša 823,42 EUR, k čemur je treba v celoti prišteti tožničine stroške postopka, ki so tožnici nastali neodvisno od vrednosti vtoževanega zneska4 in sicer gre za strošek kilometrine pooblaščenca (65,93 EUR + 22 % DDV5 v višini 14,50 EUR, skupaj 80,43 EUR), potne stroške tožnice (38,41 EUR) in strošek izvedenk medicinske stroke (2.525,33 EUR), kar skupno znaša 3.467,59 EUR. Strošek za dokazni predlog z 29. 5. 2019 ni bil potreben, ker je bilo plačilo sodne takse opravljeno z navedbo reference (tretji odstavek 6. člena Zakona o sodnih taksah) in sodišče ni pozivalo na predložitev potrdila o plačilu, strošek za deveto pripravljalno vlogo pa je bil nepotreben iz razloga, ker je tožnica v njej ponovila navedbe iz osme pripravljalne vloge.

16. Stroški toženke znašajo 99,90 EUR, kar predstavlja potne stroške zaradi pristopa na naroke 6. 12. 2918, 14. 1. 2020 in 2. 2. 2021 (45 km x 2 x 0,37 EUR x 3 naroki) - ta je neodvisen od vrednosti prisojenega zneska in gre toženki v celoti, do povračila materialnih stroškov pa toženka ni upravičena.6

17. Po pobotu pravdnih stroškov tožnice (3.467,59 EUR) s pravdnimi stroški toženke (99,90 EUR) je toženka dolžna plačati tožnici skupno 3.367,69 EUR pravdnih stroškov.

18. Ob pojasnjenem je bilo treba sodbo, upoštevaje določbo pete alineje 358. člena ZPP, spremeniti v I. točki izreka in zvišati prisojeni znesek odškodnine za 2.885,20 EUR7 ter spremeniti odločitev o pravdnih stroških v III. točki izreka tako, da je toženka dolžna tožnici povrniti 3.367,69 EUR pravdnih stroškov. V preostalem delu pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Tožnica je s pritožbo delno uspela, v 19 %, ob upoštevanju vrednosti spora v pritožbenem postopku (15.033,70 EUR8). Sodišče druge stopnje ji je priznalo kot potrebne (155. člen ZPP) stroške za sestavo pritožbe 375 EUR (po tar. št. 21/1 Odvetniške tarife - OT), materialne stroške v znesku 7,5 EUR (2 % od skupne vrednosti storitve, ki znaša 625 točk), 22 % DDV v znesku 84,15 EUR ter sodno takso za pritožbo 513 EUR, skupaj 979,65 EUR. Ob dejstvu, da znaša njen uspeh 19 %, ji gredo pritožbeni stroški v višini 186,13 EUR.

1 Gl. npr. II Ips 268/96, II Ips 473/2000, II Ips 559/2000, II Ips 330/2006, II Ips 408/2007 idr. 2 II Ips 559/2000, II Ips 377/96, II Ips 769/93 idr. 3 Gl. pri opombah 1 in 2. Že izpostavljene odločbe ponujajo okvir za odmero odškodnine, kakršno je prisodilo pritožbeno sodišče. Gl. tudi II Ips 6/95 idr. 4 Več o tem Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar N. Betetto pri 154. členu, 5 Po 2. členu OT so osnova za izračun davka na dodano vrednost tako nagrade kot izdatki, med katerimi so tudi potni stroški. 6 Toženko je zastopala pooblaščenka, ki ni odvetnica, zato ima pravico le do povračila materialnih stroškov, ki jih skladno z drugim odstavkom 163. člena ZPP opredeljeno navede. Toženka materialnih stroškov po višini ni zadostno specificirala, temveč je zgolj pavšalno navedla znesek 20 EUR, kar pa ne zadošča. 7 S strani pritožbenega sodišča dodatno prisojenih 1.000 EUR iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter dodatno prisojenih 1.885,20 EUR (2.500 EUR - 614,80 EUR) iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. 8 Vtoževanih 15.234,20 EUR – prisojenih 200,50 EUR.