Jedro

Ko se ugotavljajo zmožnosti staršev za preživljanje, je treba upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse zmožnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev. Tudi procesne določbe nalagajo sodišču, da v zakonskih sporih ukrene vse, kar je potrebno da se zavarujejo pravice in interesi otrok.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se v zavrnilnem delu glede tožnice (v izreku prve sodbe pod II. 2.) in v izrekih obeh sodb o pravdnih stroških (pod 3. prvostopenjske sodbe in 2. izreka drugostopenjske sodbe) razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačevati tožniku od 1.1.2000 dalje na 27.125 SIT in od 1.1.2001 na 17.000 SIT zvišano preživnino, tožnici pa mora plačevati od 1.1.2001 dalje 14.700 SIT preživnine, medtem ko je v presežku zahtevek obeh tožnikov zavrnilo (do zneska 49.500 SIT za tožnika in do 39.100 SIT za tožnico).

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem in stroškovnem delu.

Zoper to sodbo je vložil revizijo tožnik. Uveljavlja razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj vrhovno sodišče sodbo sodišča druge stopnje in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Trdi, da sodišče dejansko priznava tožnikoma stroške tekočega vzdrževanja, stanovanja in njegovega ogrevanja ter stroške elektrike v obsegu, ki odpadejo nanju, da pa jih iz razlogov prekluzije dokazov ni moglo upoštevati. V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki je mogoče navajati nova dejstva in nove dokaze do konca glavne obravnave in v pritožbi. Sodišči sta pristranski v korist toženca, ki ga sodišče ni zaslišalo, kar bi moralo iti v njegovo škodo, ker se je zaslišanju izmikal. Sodišči sta se postavili na nepravilno stališče, da se upoštevajo le stalno zagotovljeni redni dohodki. Opozarja na toženčevo lastniško stanovanje, ki predstavlja premoženje, od katerega ima korist. Je mar pravično, da ga njegova žena uporablja brezplačno, medtem ko je njegovima otrokoma omogočeno le podstandardno življenje? Sicer pa je preživnina 14.700 SIT absolutno nizek znesek.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki je izjavilo, da zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo.

Revizija je utemeljena.

V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerjih med starši in otroki (sedemindvajseto poglavje ZPP) morata spričo občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave kot sicer načelo oficialnosti in preiskovalno načelo. Temu smotru sledi ureditev v 414. členu, po katerem lahko stranke v takšnem postopku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Te določbe pa pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ko je zavzelo stališče, da je revidentka prekludirana glede pritožbenih trditev (337. člen ZPP), o stroških tekočega vzdrževanja stanovanja in njegovega ogrevanja ter stroškov elektrike, kolikor odpadejo nanjo, ki bi jih sicer moralo sodišče upoštevati. Po tej določbi pa se ni ravnalo niti sodišče prve stopnje, ko trditev in dokazov o tem ni upoštevalo, ni pa bilo spričo opisane narave postopka vezano na eventualno maksimo (četrti odstavek 286. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče tudi nima prav, ko očita, da tožnica "ni zmogla trditvenega bremena (glede tu obravnavanih stroškov), ki ga ni mogoče nadoknaditi z izpovedbo v svojstvu dokaza". V zakonskih sporih lahko senat zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev (tretji odstavek 408. člena ZPP). Tako se očitek stranki, da ni formalno postavila trditev o okoliščinah, pomembnih za odločitev o višini preživnine, pokaže kot nekorekten, ko je vendar dolžnost sodišča, da ukrene vse po uradni dolžnosti, da se zavarujejo interesi in pravice otrok (prvi odstavek 408. člena ZPP).

Sodišči sta kršili zakonske določbe 408. in 414. člena ZPP, ta kršitev pa je lahko vplivala na pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Že ta procesna kršitev je narekovala razveljavitev obeh sodb v izpodbijanim delu (prvi odstavek 379. člena ZPP) in posledično v odločbi o stroških.

Neargumentirane trditve o pristranskosti sodišča ni mogoče upoštevati. Sklicevanje na pritožbene trditve ni dovolj, ker je revizijsko sodišče vezano le na zakonsko določene meje preizkusa revizije (371. člen ZPP).

Pač pa treba reviziji spet pritrditi v graji stališča, da je mogoče pri odmeri preživnine upoštevati le stalno zagotovljene redne dohodke preživljalca. Takšnega stališča ne dopušča določba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 - Uradni list RS, št. 64/01 - ZZZDR), ki določa, da se preživnina določi po potrebi upravičenca ter možnostih zavezanca (129. člen). Preživninska obveznost nastane za starše že z rojstvom otroka. Gre za naravno in za strogo osebno obveznost staršev in pravico otrok, ki jo posebej ureja zakon, in to glede njenih številnih posebnosti. Povedano je že eden izmed napotkov, kako razlagati zakonsko merilo "(z)možnosti staršev". Druga okoliščina povezana z razmerjem med starši in otroki, je dolžnost prvih, da omogočijo otrokom "pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo" (102. člen ZZZDR) in da so "dolžni skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter po svojih močeh za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje" (103. člen ZZZDR). Skratka pri tej preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, marveč tudi za tiste, ki so občasni, in tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti. Iz naštetega sledi, da je treba, ko se ugotavljajo zmožnosti staršev za preživljanje, upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse zmožnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenjih dejstev.

Končno, naj bo ponovljeno, tudi procesne določbe nalagajo sodišču, da v zakonskih sporih ukrene vse, kar je potrebno da se zavarujejo pravice in interesi otrok (prvi odstavek 408. člena ZPP). V ta namen lahko sodišče ugotavlja celo dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev (tretji odstavek tega člena).

V duhu povedanega je tudi revizijska trditev v zvezi s toženčevim premoženjem - stanovanjem v Ljubljani, ki je v njegovi lasti, in garsonjero v Kranjski gori, ki jo ima v solastnini s svojo ženo.

Slednja se mora zavedati toženčevih obveznosti do otrok. Seveda jih ni dolžna preživljati, ker ne živita pri tožencu in njej, vendar ne sme biti ovira glede toženčevih zmožnosti preživljanja njegovih otrok.

Ob novem sojenju bo moralo sodišče paziti, da ne bo napravilo prej omenjene napake in da bo zaradi pravilne uporabe materialnega prava ravnalo po procesnih določbah sedemindvajsetega poglavja ZPP in po spremenjenih določbah ZZZDR (Uradni list RS, št. 16/2004).

Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.