Jedro

Dejstvo, da gre za slabo likvidne delnice, ne pomeni, da tržna manipulacija z njimi ni mogoča. Pravilno je namreč stališče toženke, da Uredba o zlorabi trga obstoja tržne manipulacije ne pogojuje z obstojem delujočega trga, ampak predpostavlja sam trg vrednostih papirjev, torej da se z delnico lahko trguje na organiziranem trgu.

Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila vzorec trgovanja z delnicami v obdobju od maja 2022 do novembra 2022. V tem delu sodišče sledi razlogom toženke, namreč da je važen vzorec trgovanja, ki se pokaže v opazovanem obdobju. Soslednje poslov, cena, količina delnic, odstopanje od prejšnjega tečaja in istovetnost obeh strank izkazujejo vzorec, ki se kot takšen potrjuje ob izkazanih povezavah med obema družbama (tj. povezavah med njunimi družbeniki oziroma poslovodji).

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom in odločbo je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju toženka) postopek odločanja o tožnikovem ugovoru zoper odredbo št. 0605-12/2022-38 z dne 12. 9. 2023 in ugovoru A. A. zoper odredbo št. 0605-12/2022-41 z dne 12. 9. 2023 združila v en postopek in zavrnila oba ugovora. Odločila je še, da morata tožnik in A. A. plačati takso za vložitev ugovora vsak v višini 840 EUR.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je toženka v postopku opravljanja nadzora po Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (v nadaljevanju Uredba o zlorabi trga) izdala odredbo, v kateri je ugotovila ravnanje, ki pomeni tržno manipulacijo iz 15. člena Uredbe o zlorabi trga v zvezi s podtočko (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena iste uredbe. V odredbi ugotovljene kršitve je bila tožnica dolžna odpraviti v roku 15 dni od njene vročitve, in sicer tako, da preneha z ravnanjem in tega več ne ponovi. Tožnica je morala v istem roku tudi predložiti izjavo, da bo prenehala z ravnanji, ki jih je storila v zvezi s sklepanjem poslov z delnicami B. oziroma da ravnanj ne bo ponovila.

3.Postopek se je vodil v zvezi s petimi posli, sklenjenimi 31. 5. 2022, 6. 6. 2022, 21. 9. 2022, 7. 10. 2023 in 13. 10. 2023 z delnicami z oznako B. med tožnico in družbo C., d. o. o. Vsak od navedenih poslov je bil po ugotovitvah toženke sklenjen po tečaju, ki je bil nižji od prejšnjega zaključenega tečaja, s čimer je tožnica ostalim udeležencem trga dala zavajajočo predstavo glede ponudbe, povpraševanja in cene delnice. Cena delnice je v obdobju od 31. 5. 2022 do 11. 11. 2022 padla za 44,91 %. Toženka je v postopku ugotovila, da so delnice nelikvidne in da zato sporni posli v situaciji zelo majhnega trgovanja predstavljajo pomemben delež, večkrat je šlo celo za edini posel, sklenjen v posameznem dnevu. Tak posel ima zato večji pomen pri oblikovanju naročil in sklepanju poslov drugih udeležencev, saj subjekti nadzora niso bili edini prisotni na trgu.

4.Tožnica je zoper odredbo z dne 12. 9. 2023 vložila ugovor, ki ga je toženka zavrnila z izpodbijano odločbo. V njej pojasnjuje, da Uredba o zlorabi trga obstoja tržne manipulacije ne pogojuje z obstojem delujočega trga, predpostavlja le sam trg vrednostnih papirjev, obstoj tega (torej D., standardna kotizacija) pa ne more biti sporen. O sumljivih transakcijah je bila obveščena s strani borznoposredniške družbe in upravljavca borze. Dejstvo, da je delnica B. nelikvidna, po mnenju toženke ne izključuje izvajanja tržne manipulacije. To še posebej velja v obravnavanem primeru, ko so se posli od 31. 5. 2022 sklepali mesečno do novembra 2022, kar primerjalno kaže na boljšo likvidnost delnice kot pred tem v letu 2022 (zgolj trije posli v januarju) in kasneje v letu 2023 (en posel v januarju 2023). Družbi sta tako na prepovedan način poskrbeli za vtis trgovanja z delnico B. in gibanje njene cene navzdol. Slaba likvidnost delnice, na katero se tožnica sklicuje, je izvajanje manipulacije samo še olajšala. Pri tem ne gre za problematičnost posameznega posla, ampak za vzorec petih poslov, ki so si sledili v obdobju štirih mesecev, pri čemer so bile okoliščine njihove sklenitve praktično enake.

Povzetek navedb strank v postopku

5.Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo in sodišču predlaga, naj samo izvede dokazni postopek in v skladu s 65. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo. Podredno predlaga, naj sodišče odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, vse s stroškovno posledico. Primarno trdi, da pri predmetnih poslih z delnicami B. ni mogoče govoriti o tržni manipulaciji, saj gre za nelikvidne oziroma slabo likvidne delnice, za katere normalen trg ne obstaja. Tečaj nelikvidnega vrednostnega papirja se ne oblikuje v normalnih tržnih razmerah, zato ne daje ostalim udeležencem na trgu uporabne informacije o tem, po kakšni ceni bo dejansko mogoče skleniti posel z njim. V zvezi z navedenim pravnim vprašanjem sodišču predlaga, da sproži postopek predhodnega odločanja v zvezi z razlago podtočke (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe o zlorabi trga. Pojasnjuje, da Uredba o zlorabi trga sicer res ne loči med likvidnimi in nelikvidnimi vrednostnimi papirji, vendar bi bilo v obravnavanem primeru v skladu z načelom enakosti pred zakonom to razliko treba narediti.

6.Odredba toženke je po mnenju tožnice tudi v nasprotju z drugim odstavkom 426. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI-1) s tem, ko tožnici nalaga predložitev izjave, da bo prenehala z ravnanji, ki jih je storila v zvezi s sklepanjem poslov z delnicami B. oziroma da jih ne bo ponovila. Takšna izjava, ki po vsebini implicitno vsebuje priznanje tržne manipulacije, ni zajeta v točkah (a) do (g) drugega odstavka 30. člena Uredbe o zlorabi trga, kar pomeni, da je izpodbijana odločba v tem delu nezakonita, saj nima podlage ne v ZTFI-1 ne v Uredbi o zlorabi trga, nasprotuje pa tudi privilegiju zoper samoobtožbo (29. člen Ustave).

7.Glede dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločba, tožnica ugovarja, da poznanstvo in sorodstvena povezanost direktorjev tožnice in družbe C. ne izključuje možnosti, da družbi nista delovali povezano. V ugovoru je predlagala svoje zaslišanje in zaslišanje direktorja družbe C., vendar je toženka dokazna predloga zavrnila kot nepotrebna z obrazložitvijo, da je obstoj medsebojnega poznanstva dokazan. Tega tožnica ne zanika, zanika pa, da bi družbi delovali povezano, česar drugače kot s predlaganim zaslišanjem ne more dokazati. Toženka tudi napačno interpretira delež poslov, ki sta jih sklenili tožnica in C. ter tudi družba E., in pri tem ne pojasni, v čem so imeli sklenjeni posli manipulativni učinek na druge udeležence, ter napačno razlaga usklajenost naročil. Ugovarja tudi odmeri stroškov postopka in meni, da je odločitev toženke v tem delu neobrazložena.

8.Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Vztraja pri izpodbijani odločitvi in izpostavlja, da so tožbene navedbe povečini enake ugovornim. Dodatno pojasnjuje, da dokler delnica kotira na borzi, zanjo veljajo vse določbe Uredbe o zlorabi trga. Poudarja, da trgovalni podatki kažejo na vzorec več poslov. Zaključek o sodelovanju pri trgovanju nikakor ni utemeljen zgolj s sklicevanjem na sorodstveno razmerje med A. A. in F. F., pač pa je njuno razmerje le ena od okoliščin, ki vse skupaj nudijo podlago za zaključek o usklajenem trgovanju. Dalje toženka pojasnjuje, da očitek o manipulativnosti ni pogojen s sprožitvijo prekinitvene avkcije, ampak je njen bistven element vedno sam način trgovanja. Vztraja, da je ena izmed očitnih okoliščin tožničinega spornega vzorca trgovanja tudi, da so bile cene v naročilih skrbno načrtovane, da so obšle varovalni mehanizem in prevelika odstopanja niso sprožila prekinitvenih avkcij, ki bi bile signal ostalim udeležencem na trgu, naj na vnesena naročila reagirajo in s ponudbami oz. povpraševanjem poskrbijo za ustrezno raven cene.

9.Naknadno je tožnica vložila še dve pripravljalni vlogi, v katerih vztraja pri svojih pravnih naziranjih, ki jih dodatno obrazloži, in dokaznih predlogih, podanih v tožbi.

K I. točki izreka

10.Tožba ni utemeljena.

Dokazni sklep in odgovor na zatrjevane procesne kršitve v zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov

11.Na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo v listinske dokaze, priložene k tožbi (odredba toženke o odpravi kršitev pod A2 in izpodbijana odločba pod A1). Vpogledalo je v posamezne listine upravnega spisa, ki ga je v dokazne namene predložila toženka, konkretno: tožničin ugovor zoper odredbo (C1), tožničina odgovora na poziv toženke z dne 2. 12. 2022 in 7. 2. 2023 (C2 in C3) ter izpis vseh poslov z delnicami B. za obdobje od 1. 1. 2022 do 12. 1. 2023, katerega pribavo je predlagala tožnica in je del upravnega spisa. Zaslišalo je tudi A. A. in F. F., s čimer je v skladu z zakonskimi pooblastili odpravilo postopkovno kršitev, ki jo je storila toženka v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

12.Zaslišanje tožničinega direktorja in (tedanjega) direktorja družbe C. je bilo namreč predlagano že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, toženka pa je izvedbo teh dokazov zavrnila z obrazložitvijo, da je odločilna dejstva ugotovila na podlagi listinskih dokazov, tj. trgovalnih podatkov borze, podatkov KDD in borznoposredniške družbe, ki dokazujejo obstoj okoliščin o medsebojnem poznanstvu lastnikov in direktorjev družb in usklajenem delovanju. Ta dejstva je toženka štela za dokazana, zato je zaslišanja zavrnila kot nepotrebna, saj ne bi doprinesla k razjasnitvi zadeve, s čimer je po presoji sodišča vnaprej ovrednotila predlagana dokaza. Tožnica je namreč s predlaganima zaslišanjema dokazovala, da družbi nista delovali povezano, prav povezanost družb pa je ena od okoliščin, na katero je toženka oprla svojo odločitev in ki med strankama ostaja sporna. Na naroku je sicer pojasnila, da ne glede na to, ali bi predlagana priča potrdila ali ovrgla navedbe o nepovezanem delovanju obeh družb, to ne bi vplivalo na njeno odločitev. Glede na v tožbi podane ugovore in dokazne predloge, je sodišče samo izvedlo predlagani zaslišanji.

13.Sodišče je kot neprimeren zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca s področja tržne manipulacije. Navedeni dokazni predlog se namreč nanaša na vprašanje razlage materialnega prava, saj bi izvedenec odgovoril na vprašanje, ali je v primeru spornih poslov šlo za tržno manipulacijo (glej 11. stran tožbe). Prav to pa je jedro sodne presoje v tem sporu, ki je sodišče ne more in ne sme prepustiti izvedencu.

Presoja sodišča glede obstoja tržne manipulacije

14.Tožnica izpodbija odločitev toženke o zavrnitvi njenega ugovora zoper odredbo z dne 12. 9. 2023. Primarno je med strankama sporno vprašanje razlage materialnega prava, in sicer ali je tržna manipulacija pojmovno možna v primeru, ko se trguje z nelikvidnimi oziroma slabo likvidnimi vrednostnimi papirji. Med strankama ni sporno, da sodijo delnice B. prav med take vrednostne papirje.

15.Uredba o zlorabi trga v točki (a) prvega odstavka 12. člena tržno manipulacijo opredeljuje kot sklenitev posla, oddajo naročila za trgovanje ali drugo ravnanje, ki, med drugim (i) daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene, /.../, razen če oseba, ki sklene posel, odda naročilo za trgovanje ali se zaveže za kakršnokoli drugo ravnanje, ugotovi, da je bil tak posel, naročilo ali ravnanje izveden iz zakonitih razlogov in so skladni s sprejeto tržno prakso, kot je vzpostavljena v skladu s 13. členom. V 15. členu Uredba o zlorabi trga tržno manipulacijo prepoveduje,

za kršitev te prepovedi pa 30. člen iste uredbe državam članicam nalaga, da (med drugim) omogočijo vsaj odreditev prenehanja ravnanja in prepoved ponovitve takšnega ravnanja kot upravni ukrep.

16.Po presoji sodišča dejstvo, da gre za slabo likvidne delnice, ne pomeni, da tržna manipulacija z njimi ni mogoča. Pravilno je namreč stališče toženke, da Uredba o zlorabi trga obstoja tržne manipulacije ne pogojuje z obstojem delujočega trga, ampak predpostavlja sam trg vrednostnih papirjev, torej da se z delnico lahko trguje na organiziranem trgu. V 2. členu Uredbe o zlorabi trga je namreč določeno, da se ta uporablja za (a) finančne inštrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu. Toženkino stališče potrjujeta tudi jezikovna in namenska razlaga 12. člena Uredbe o zlorabi trga. Tržna manipulacija namreč ne zajema zgolj tistih ravnanj, ki vplivajo na ceno finančnega inštrumenta, ampak vrsto različnih ravnanj, ki vplivajo tudi na druge vidike trgovanja na organiziranem trgu. Tako se v podtočki (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe o zlorabi trga prepovedujejo ravnanja, ki dajejo napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe ali povpraševanja po posameznem finančnem inštrumentu. Prav slednje je lahko pri slabo likvidnih vrednostnih papirjih bistvenega pomena in se med drugim očita tudi tožnici, torej da je na prepovedan način poskrbela za vtis trgovanja z delnicami. Iz tega razloga razlikovanje med likvidnimi in nelikvidnimi delnicami za možnost obstoja tržne manipulacije samo po sebi ni pomembno. Posledično ne gre za neenako obravnavanje oziroma enako obravnavanje neenakih položajev, kot se zatrjuje v tožbi. Pri tem sodišče sicer lahko pritrdi tožnici, da so pojavne oblike oziroma načini tržne manipulacije lahko različni v odvisnosti od tega, ali gre za likvidno ali nelikvidno delnico, vendar je definicija tržne manipulacije v Uredbi o zlorabi trga široka, tako da zajema vrsto različnih oblik. Namen take ureditve je v varovanju interesov vlagateljev in njihovega zaupanja v trg vrednostnih papirjev, zato po presoji sodišča do tržne manipulacije lahko pride tudi s posli z nelikvidnimi delnicami, če se z njimi doseže učinke, ki so po Uredbi o zlorabi trga prepovedani. Argument teleološke redukcije, na katerega se sklicuje tožnica v pripravljalni vlogi, glede na pojasnjen namen prepovedi tržne manipulacije v obravnavani zadevi ni uporabljiv. Sodišče prav tako pritrjuje stališču toženke, da je prepoved tržne manipulacije po Uredbi o zlorabi trga absolutna in ni pogojena s pridobitvijo koristi udeležencev takih poslov.

17.Glede na navedeno sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za postavitev predhodnega vprašanja glede razlage prava EU. V nadaljevanju je glede na zgoraj navedena izhodišča presojalo, ali je v konkretnem primeru obravnavane posle z delnicami B. mogoče opredeliti kot tržno manipulacijo v smislu podtočke (i) točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe o zlorabi trga.

18.Toženka je postopek nadzora ločeno vodila zoper tožnico in družbo C. ter njuni odgovorni osebi. Ugotovila je, da so stranke posle na borzi sklepale z minimalno količino delnic (od 1 do 5 delnic), pri čemer se je njihova prometnost po maju 2022 v primerjavi z referenčnim obdobjem občutno zvišala. Toženka je v postopku pregledala gibanje tečaja in količine delnic v obdobju od 1. 1. 2022 do maja 2023 in ugotovila, da je bilo v letu 2022 z delnico 18 trgovalnih dni, v katerih je bilo sklenjenih 23 poslov s količino 56 delnic, v letu 2023 pa je bil sklenjen le en posel. Od 23 poslov sta jih C. in tožnica med seboj sklenili pet in skupaj zamenjali 17 delnic (od skupno 56, kar predstavlja 30,36 % vseh sklenjenih poslov z navedeno delnico). Družbi C. in E. sta prav tako sklenili pet poslov in zamenjali 15 delnic. Pri tem ni sporno, da tako tožnica kot družba C. sodita med večje delničarje B., saj sta imeli na dan 11. 1. 2023 v lasti 1.587 oziroma 5.607 delnic.

19.Družbi sta 31. 5. 2022 sklenili posel s tremi delnicami B. po tečaju 530,00 EUR, ki je bil za 7,02 EUR nižji od prejšnjega zaključnega tečaja. 6. 6. 2022 sta sklenili posel z eno delnico po tečaju 490,00 EUR, ki je bil za 7,55 % nižji od prejšnjega (prav slednji padec je bil največji med vsemi), 21. 9. 2022 posel s petimi delnicami po tečaju 418,00 EUR, ki je bil za 3,69 % nižji od prejšnjega, 7. 10. 2022 posel s tremi delnicami po tečaju 386,00 EUR, ki je bil za 3,98 % nižji od prejšnjega, in 13. 10. 2022 posel s petimi delnicami po tečaju 372,00 EUR, ki je bila za 3,63 % nižji od prejšnjega zaključenega tečaja. Odstopanja navzdol so po ugotovitvah toženke narekovala padajoči trend cene delnice, pri čemer glede na objavljeno letno poročilo družbe G., d. d., tj. izdajatelja delnice, tako padanje cene glede na poslovne rezultate v letu 2021 ni bilo pričakovano. Cene so bile skrbno oblikovane, da so obšle varovalni mehanizem in da prevelika odstopanja niso prožila prekinitvenih avkcij.

20.Poleg obsega poslov in cene za delnico je toženka ugotavljala tudi globino trga, povezanost obeh gospodarskih družb in tožničino kupovanje istih delnic izven organiziranega trga v istem letu. Pri globini trga se je toženka osredotočila na dneve, ko so posel sklenile druge osebe in v tej zvezi ugotovila, da se tečaj v dnevu, ko pri poslu ni bila udeležena nobena izmed obeh družb, v primerjavi z zadnjim zaključnim tečajem ni spremenila (torej ni bila nižja). Glede povezanosti družb se ugotavlja, da je bil tedanji lastnik in direktor družbe C., F. F., lastnik in direktor tožnice pa A. A., ki je sin bratranca F. F. Toženka je še ugotovila, da je tožnica, ki je trdila, da je delnice prodala zaradi potrebe po denarju, v novembru in decembru 2022 kupila večjo količino istih delnic izven organiziranega trga (skupaj 761 delnic) po borzni ceni.

21.Obseg poslov je pomemben pri presoji obstoja tržne manipulacije. V prilogi 1 k Uredbi o zlorabi trga so določeni (neizčrpni) kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z napačnimi ali zavajajočimi znaki in zagotavljanjem cene. Točka (a) razdelka A priloge 1 kot enega od kazalnikov določa obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom, povezano blagovno promptno pogodbo ali finančnim produktom na dražbi na podlagi pravic do emisije, zlasti kadar se zaradi teh dejavnosti znatno spremenijo njihove cene.

22.Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila vzorec trgovanja z delnicami v obdobju od maja 2022 do novembra 2022. V tem delu sodišče sledi razlogom toženke, namreč da je važen vzorec trgovanja, ki se pokaže v opazovanem obdobju. Soslednje poslov, cena, količina delnic, odstopanje od prejšnjega tečaja in istovetnost obeh strank izkazujejo vzorec, ki se kot takšen potrjuje ob izkazanih povezavah med obema družbama (tj. povezavah med njunimi družbeniki oziroma poslovodji). Zaslišana priča in tožničin zakoniti zastopnik sta dogovarjanje o poslih zanikala, vendar sodišče njunima izpovedbama v tem delu ne sledi. Iz izpisa vseh opravljenih poslov z delnicami v relevantnem obdobju namreč izhaja, da je cena delnice padla zgolj v primerih, ko so posle sklepale tožnica, C. in E., ko pa pri poslu ni bila udeležena nobena izmed navedenih družb, se cena delnice v primerjavi z zadnjim zaključnim tečajem ni spremenila. Navedeno potrjuje izpis poslov z delnicami B. za obdobje od 1. 1. 2022 do 12. 1. 2023. Da bi bili usklajenost ponudb in cene stvar naključja, se po presoji sodišča v okoliščinah obravnavane zadeve ne zdi prepričljivo. Drži sicer, da padec cene ni bil vedno pod 4 % (kar povzroči prekinitveno avkcijo na borzi), kar pa po presoji sodišča ne spreminja predstavljenega vzorca, tj. mesečno sklepanje poslov z majhno količino delnic, vsakič po nekoliko nižji ceni. Pri tem ni nepomembno, da je toženka zaradi odsotnosti neposrednih dokazov obstoj tržne manipulacije pravilno ugotavljala na način, da je dokazala vzorce in njihovo nenaključnost oziroma usklajenost podkrepila z izkazanimi povezavami med vpletenimi osebami. Ob tem se tožbena trditev, da je imela družba C. stalno odprto naročilo za nakup delnic B. in da bi torej tudi drugi prodajalci lahko podali prodajno naročilo po ugodnejši ceni (pa ga nesporno niso), v konkretni situaciji, ko trgovanja z delnicami B. pred in po spornih poslih praktično ni bilo, izkaže zgolj za hipotetično. V tej zvezi je toženka v odgovoru na tožbo izpostavila tudi, da sta jo tako D. kot borznoposredniška družba obvestili in sumljivem izdajanju naročil in sklepanju poslov z delnicami, česar tožnica ne zanika.

23.Prav tako ne prepriča pojasnilo tožničinega zakonitega zastopnika, da je delnice prodal, ker je družba rabila likvidna sredstva, saj je tožnica neposredno po izvedbi spornih poslov izven organiziranega trga kupila več kot 700 istih delnic po borzni ceni. Navedenega sosledja prodaje in nakupa delnic zakoniti zastopnik ne v postopku pred toženko niti zaslišan pred sodiščem ni znal ustrezno pojasniti. Konkretnih razlogov oziroma poslov, za katere je rabil denar, se domnevno ni spomnil, prav tako ne, kje je tožnica dobila denar za nakup delnic v novembru in decembru 2022, zato sodišče njegovo izpovedbo ocenjuje kot neverodostojno in ji iz tega razloga ne sledi.

24.Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor glede nezakonitosti zahteve po predložitvi izjave o prenehanju kršitev v bodoče (2. točka izreka odredbe). V tej zvezi ZTFI-1 v drugem odstavku 426. člena določa, da če toženka pri nadzoru ugotovi kršitev določb Uredbe o zlorabi trga, navedenih v (a) točki prvega odstavka 30. člena iste uredbe, izreče ukrepe nadzora iz (a) do (g) točke drugega odstavka 30. člena Uredbe o zlorabi trga (in globe iz 540. člena ZTFI-1). Na podlagi točke (a) drugega odstavka 30. člena navedene uredbe so pristojni organi pooblaščeni, da izrečejo odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi.

25.Ne drži, da možnost zahtevati tako izjavo ni zajeta v točkah (a) do (g) drugega odstavka 30. člena Uredbe o zlorabi trga. Nasprotno, točka (a) drugega odstavka 30. člena Uredbe o zlorabi trga toženko pooblašča, da od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi. Na navedeno določbo, ki ureja ukrepe nadzora, se sklicuje tudi ZTFI-1 v drugem odstavku 426. člena, zato ne drži tožbeni ugovor, da odredba v tem delu nima podlage v zakonu oziroma Uredbi o zlorabi trga. Toženka se je pravilno oprla tudi na 495. člen ZTFI-1, ki določa vsebino odredbe, katere izrek mora med drugim vsebovati tudi način odprave kršitve, kadar agencija subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način.

26.Izjava kršitelja, da bo prenehal z ravnanji, ki pomenijo tržno manipulacijo, oziroma da teh ravnanj ne bo ponovil, tudi ne pomeni posega v pravice, varovane v okviru 29. člena Ustave, ki ureja pravna jamstva v kazenskem postopku. Ne glede na morebitne težke posledice posameznih odločitev upravnih organov za stranko, upoštevaje predmet javnopravnega odločanja, ki po vsebini nima kaznovalne funkcije, s sistemskega vidika ni videti razlogov za razširitev vsebinske uporabe kazenskopravnih institutov na upravne postopke. V obravnavani zadevi ne postopek ne njegov rezultat nista bila kazensko naravnana, ampak toženka kot sektorski regulator s postopki nadzora, kot je obravnavani, varuje red na trgu in interese vlagateljev ter s tem samo integriteto trga vrednostnih papirjev, na kar je toženka pravilno opozorila na naroku.

27.Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor glede subjektivnega elementa oziroma naklepa. Zgoraj citirani 12. člen Uredbe o zlorabi trga ne vsebuje splošne zahteve, da bi bil za obstoj tržne manipulacije potreben subjektivni element, pri čemer pa pravi interes (subjektivni namen) lahko predstavlja dodatno okoliščino, ki potrjuje ugotovitve o tržni manipulaciji. Navedeno stališče potrjuje sodna praksa. Po presoji sodišča se dikcija "stopnja odgovornosti" iz 426. člena ZTFI‑1 nanaša na odločanje toženke kot prekrškovnega organa, saj je v prekrškovnem postopku odgovornost za prekršek eden od elementov, ki jih je treba ugotavljati; ne pomeni pa to, da bi toženka morala v obravnavanem primeru, ko se izreka nadzorne ukrepe, ugotavljati tudi subjektivni element. S takim razumevanjem tržne manipulacije po presoji sodišča ni bilo nedopustno poseženo v tožničino pravice do svobodnega ravnanja in svobodno gospodarsko pobudo, saj je ločnica med dopustnim in prepovedanim ravnanjem utemeljena v (objektivnih) učinkih, ki jih ima tako ravnanje na sam trg, ki ga toženka z izrekanjem ukrepov iz svoje pristojnosti varuje.

Presoja sodišča v zvezi s stroški upravnega postopka

28.Toženka je v 4. točki odredbe o odpravi kršitev odločila, da mora tožnica plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka v višini 1.680,00 EUR. Stroški so odmerjeni na podlagi prvega odstavka tar. št. 101 Tarife o taksah in nadomestilih Agencije za trg vrednostnih papirjev ob upoštevanju 400 točk. Navedena tarifna št. predvideva odmero stroškov v razponu od 100 do 400 točk. Kot izhaja iz odredbe o odpravi kršitev je toženka najvišje število točk določila zaradi obsežnosti gradiva, zahtevnega analiziranja trgovanja družbe in v posledici tega dolgotrajnosti nadzornega postopka. V izpodbijani odločbi je dodatno obrazložila, da je odkrivanje in dokazovanje tržne manipulacije časovno in vsebinsko najzahtevnejši postopek nadzora, ki je povezan s kompleksnimi zahtevki subjektom nadzora in borznoposredniški družbi ter posledičnimi analizami in presojami obsežnega števila tako pridobljenih informacij, podatkov in dokumentacije.

29.Tožnica trdi, da je odločitev glede stroškov neobrazložena, kar sodišče glede na zgoraj povzeto obrazložitev kot neutemeljeno zavrača. Odločitev o zahtevnosti zadeve ni bila arbitrarna niti pavšalna, saj je toženka pojasnila, katera merila je uporabila (vsebina oziroma kompleksnost zadeve, obsežnost dokaznega postopka in število dokumentov, ki jih je pridobila v postopku), kar so po presoji sodišča ustrezni oziroma primerni kriteriji, ki sodišču omogočajo presojo pravilnosti tako odmerjenih stroškov. Obsežnost zadeve potrjuje vpogled v upravni spis, o njeni kompleksnosti (predvsem s pravnega vidika, pa tudi z dejanskega vidika glede povezav med družbama) pa se je sodišče nenazadnje prepričalo ob samem reševanju predmetne zadeve.

30.Glede zatrjevanega podvajanja stroškov sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je toženka izdala dve samostojni odredbi o odpravi kršitev, eno zakonitemu zastopniku (fizični osebi) in eno gospodarski družbi, tj. tožnici. Ker tar. št. 101/1 odmero stroškov veže na vsako izdano odredbo za vsako od odgovornih oseb, je odločitev toženke tudi v tem pogledu pravilna in skladna s Tarifo o taksah in nadomestilih Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Sklepno

31.Na podlagi vsega povedanega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev pravilna in utemeljena na zakonu. Po izvedenem dokaznem postopku in odpravi procesnih kršitev na glavni obravnavi je sodišče na podlagi druge alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K II. točki izreka

32.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1V 15. členu Uredbe o zlorabi trga je določeno: Oseba ne sme izvajati ali poskušati izvajati tržne manipulacije.

2Ti posli so bili predmet ločenega postopka pred toženko.

3Povzeto po sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 350/2015 z dne 11. 10. 2017, 10. do 13. točka obrazložitve.

4Sodba Upravnega sodišča I U 321/2020-27 z dne 29. 3. 2021 in tam citirana stališča.

Zveza:

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES - člen 12, 15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.