Jedro

Nesodelovanje sindikata v postopku ocenjevanja oz. izjemnega napredovanja učiteljev lahko pomeni bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev odločbe ravnatelja tožene stranke o določitvi količnika za določitev plače zaposlenega oz. o prvi razporeditvi tožnice v plačilni razred s št. 130-R/97 z dne 13.03.1997 ter v zvezi s tem ugotovitveni svet sveta zavoda tožene stranke št. 2/97-SŠ z dne 8.05.1997 ter zahtevo tožnice, da se jo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem izobraževanju od 01.03.1997 dalje razporedi v 5. plačilni razred ter na izdajo nove odločbe o določitvi količnika za določitev plače zaposlenega z veljavnostjo od 01.03.1997 dalje. V 2. tč. izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 51.580,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe do plačila, v roku 8 dni, tožeča stranka pa sama trpi svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov, t.j. zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnice v celoti ugodi. V pritožbi navaja, da tožnica ne sprejema odločitve sodišča, saj meni, da je najmanj v enaki meri izpolnjevala pogoje za izjemno napredovanje kot ostale kolegice, ki so pri toženi stranki izjemno napredovale v 5. plačilni razred. Glede na izpoved zaslišane priče Š. J. na obravnavi dne 07.09.2000 pa je prepričana, da je celo v večji meri izpolnjevala pogoje za napredovanje kot npr. kolegica F., ki je na razredni stopnji edina napredovala v 5. plačilni razred in s katero jo sodišče tudi primerja (sodišče ni opravilo primerjave z vsemi ostali kolegicami, ki so izjemno napredovale). Pri ocenjevanju pogojev za izjemno napredovanje je bilo njeno dolgoletno delo v šolskem načrtu spregledano, oz. se sploh ni upoštevalo, saj bi sicer ravnatelj tožene stranke prav glede izpolnjevanja obeh spornih pogojev, t.j. dodatna funkcionalna znanja in interdisciplinarna usposobljenost moral priznati vse točke. Priča Š. J. je kot bivši ravnatelj sicer zatrjeval, da je F. M. bolj izpolnjevala pogoje za napredovanje kot tožnica, vendar svoje trditve ni konkretno utemeljil. Tudi sodišče se pri ugotovitvi, da tožnica ni v enaki meri izpolnjevala pogoja za izjemno napredovanje kot F. M., sklicuje zgolj na listinske dokaze, ne pove pa, na katere. Ravnatelj tožene stranke je pri F. ves čas izpostavljal 5 seminarskih nalog (sodišče teh nalog ni moglo oceniti, saj niso bile predložene kot dokaz), glede interdisciplinarne usposobljenosti pa ni znal pojasniti, ali je F. sploh bila nosilec katerega od projektov, kar je sicer upošteval pri ugotavljanju interdisciplinarne usposobljenosti. Na podlagi obrazložitve izpodbijane sodbe je tako zaključiti, da je sodišče v celoti verjelo pavšalni trditvi ravnatelja, da je F. v večji meri izpolnjevala pogoje za izjemno napredovanje, kot tožnica. Tožnica nasprotno meni, da njeno dolgoletno delo v šolstvu vsekakor odtehta 5 seminarskih nalog F., saj je npr. sama (ne skupaj s kolegicami, kot to zmotno navaja sodišče v obrazložitvi sodbe) organizirala in vsebinsko pripravila razstavo "Vse o športnem projektu na šoli" na dnevih slovenskega izobraževanja. Ostale kolegice so ji samo pomagale postaviti razstavo. Sama je pripravila program prve zimske šole v naravi v Kranjski Gori, sodelovala pri uvajanju in izvajanju športnega oddelka na šoli, bila idejni vodja ekoprojekta "Zaščitimo žabe" ter ta projekt tudi predstavila na TV Primorka in Primorskih novicah. V pritožbi nadalje navaja, da je ravnatelj tožene stranke pri ugotavljanju pogojev napredovanja dal poudarek izključno na pridobivanju znanj, ki se sploh še niso uporabljala v šoli (za potrebe 9-letne šole, ki se pri toženi stranki v letu 2000 sploh še ne izvaja, poleg tega pa bodo morale ta znanja pridobiti prav vse kolegice, ki bodo izvajale pouk v 9-letni šoli). Ne pa upošteval tistih dodatno pridobljenih znanj, ki jih je tožnica, kot tudi nekatere druge kolegice, že uporabljala pri pouku ter v okviru izvenšolskih dejavnosti. Na ta način je ravnatelj upošteval le tista znanja, pridobljena 3 leta pred spornim ocenjevanjem, popolnoma pa je prezrl vse dotlej dodatno pridobljena znanja. V zvezi z ocenjevanjem pogojev za napredovanje pa tožnica tudi izpostavlja dejstvo, da je pri ocenjevanju pogojev za napredovanje ravnatelj že vnaprej postavil limit, da lahko izjemno napreduje le 8 delavcev na šoli in je temu tudi prilagodil svojo oceno. Tožnica vztraja tudi pri svojem stališču, da je bila v postopku napredovanja v plačilne razrede podana kršitev pravil postopka, ker se pred razvrščanjem v plačilne razrede ni zahtevalo predhodno mnenje sindikata, zaradi česar je po njegovem mnenju tudi iz tega razloga odločitev ravnatelja nezakonita. Tožnica zato predlaga, kot v uvodu.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi tega je tudi nepravilno uporabilo materialno pravo. Uvodoma se pritožbeno sodišče strinja s stališčem pritožbe, da nesodelovanje sindikata v postopku ocenjevanja lahko pomeni bistveno kršitev določb postopka. 19. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Ur.l. RS, št. 52/94), v 4. alinei 1. odst. zahteva sodelovanje reprezentativnega sindikata, od katerega mora ravnatelj 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje o uvajanju novih načinov delovne uspešnosti, razvršanju oz. napredovanju v višje plačilne razrede in določanju plač in drugih prejemkov na tej podlagi. Glede na samo umeščenost citirane določbe v kolektivni pogodbi, pritožbeno sodišče poudarja, da gre za soupravljalsko odločitev, ki je ravnatelj tožene stranke ne bi smel sprejeti brez sodelovanja reprezentativnega sindikata pri toženi stranki. Opozoriti je treba tudi na določbo 110. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93), ki določa, da se do uveljavitve zakona o kolektivnem dogovarjanju oziroma posebnega zakona o sodelovanja delavcev pravica do sodelovanja delavcev pri upravljanju v zavodih lahko ureja s kolektivno pogodbo. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je pri toženi stranki sploh organiziran sindikat oz. ali gre za reprezentativni sindikat, zato ni mogoče preveriti, ali je bila kršena določba 19. čl. citirane kolektivne pogodbe.

Pritožba je utemeljena tudi v delu, v katerem izpodbija vsebinsko oceno pogojev tožnice za napredovanje, kot jih je ugotovil ravnatelj oz. je tej oceni sledilo tudi sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo pravilno, ko tožnice ni primerjalo z vsemi delavkami, ki so napredovale pri toženi stranki, temveč le z M. F., ki je prav tako učila na razredni stopnji. Utemeljen pa je očitek pritožbe, da je ravnatelj preveliko pozornost posvetil znanjem v zvezi z uvajanjem 9-letne šole, ter ni v zadostni meri upošteval že pridobljenih znanj. Ker se sodba sodišča prve stopnje v pretežni meri opira na takšno ravnateljevo oceno, je ocena sodišča prve stopnje, da je bila tožnica utemeljeno nižje ocenjena od kolegice M. F., najmanj preuranjena.

Zato pritožbeno sodišče meni, da dejansko stanje glede pogojev tožnice za napredovanje še ni v zadostni meri ugotovljeno. Glede na izpoved ravnatelja tožene stranke, da izjeme od procenta, ki je bil določen s pravilnikom, niso bile možne in je lahko izjemno napredovalo le določeno število delavcev, se še dodatno poraja dvom v pravilnost ocene ravnatelja, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je ta omejitev odločilno vplivala na oceno ravnatelja oz. ali je ravnatelj oceno tožnice prilagodil omejitvi, kot je izhajala iz pravilnika.

Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je bil pri toženi stranki organiziran reprezentativni sindikat. Ponovno naj tudi zasliši ravnatelja tožene stranke glede očitkov, da je bila tožničina ocena prilagojena omejitvi iz pravilnika, ter naj po dopolnitvi dokaznega postopka znova preveri oceno ravnatelja. Ko bo sodišče prve stopnje v nakazani smeri dopolnilo dokazni postopek, naj o zahtevku, kakor tudi o priglašenih stroških postopka, ponovno odloči.