Jedro

Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe1 ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Zakon za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme. Kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni bil pravnomočen, je izvršitelj glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZIZ upravičeno opravil izvršilno dejanje rubeža premičnin.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita: - sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 11. 2015 v I. točki izreka, - sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 11. 2015 v celoti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 11. 2015 zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 9. 4. 2015, s katerim je sodišče dovolilo nadaljevanje izvršbe na premičnine dolžnika (I. točka izreka) in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor (II. točka izreka).

2. V pravočasni pritožbi dolžnik izpodbija odločitev o zavrnitvi ugovora zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (2. točka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) in nepravilne uporabe materialnega prava (3. točka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Bistvo pritožbe je, da je kumulacija zahtevka po 34. členu ZIZ neutemeljena, saj je bil izvršilni postopek že predhodno ustavljen, ko so se izčrpala vsa takrat aktivna izvršilna sredstva, to je na denarna sredstva na računu dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in na njegovo plačo. Dolžnik namreč že nekaj mesecev ne prejema denarnih sredstev, zaradi česar je izvršba z rubežem denarnih prejemkov že nekaj mesecev ustavljena, prav tako ima zaprt transakcijski račun, zato je bila predhodno že ustavljena izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Meni, da ni pomembno, kdaj sodišče izda sklep o ustavitvi, temveč je relevantno zgolj to, kdaj so se katera izvršilna sredstva dokončno izčrpala oziroma so bila v izvršilnem postopku neuspešna. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo zgolj datum izdaje sklepa o ustavitvi. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da odločitev spremeni tako, da ugovoru ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. S sklepom z dne 6. 11. 2015 je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da v osmih dneh upniku povrne 68,26 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Proti temu sklepu vlaga dolžnik pritožbo iz pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izpostavlja, da sklep o nadaljevanju izvršbe na dolžnikove premičnine z dne 9. 4. 2015 še ni pravnomočen, zato rubež dolžnikovih premičnin sploh še ni dovoljen in ni podlage, da bi izvršitelj opravljal kakršnokoli izvršilno dejanje. Posledično tudi ne gre za stroške, ki so potrebni za izvršbo iz 38. člena ZIZ. Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikov stroškovni zahtevek zavrne.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

- K pritožbi zoper sklep z dne 2. 11. 2015:

6. Eno vodilnih načel izvršilnega postopka je načelo dispozitivnosti. Skladno z njim je upnik tisti, na predlog čigar se izvršilni postopek praviloma začne in tisti, ki odreja predmete in sredstva izvršbe(1) ter tisti, ki lahko delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo kadarkoli tekom postopka brez soglasja dolžnika. Skladno s tem načelom sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistimi sredstvi in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Citirano zakonsko določilo upniku omogoča, da hkrati predlaga več predmetov in sredstev izvršbe in ga ne omejuje zgolj na eno sredstvo ali predmet izvršbe ter njihovo zaporedno predlaganje. Sodišče, ki mora takemu predlogu slediti, hkrati dovoli več sredstev in predmetov izvršbe. Zakon sodišču torej ne nalaga dovolitev izvršbe zgolj na eno sredstvo in predmet izvršbe in šele, ko je to sredstvo ali predmet izčrpano dovolitev izvršbe na naslednje predlagano sredstvo in predmet izvršbe, kot si to zmotno razlaga dolžnik v ugovoru.

7. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Skladno s citirano določbo pogoj za naknadno objektivno kumulacijo sredstev in predmetov izvršbe ni neuspešna izvršba na predhodno dovoljena sredstva in predmete izvršbe, kar smiselno kot razlog v ugovoru uveljavlja dolžnik, ko navaja, da ni prejel obvestila o neuspešni izvršbi na dovoljena sredstva izvršbe. Za določitev naknadne objektivne kumulacije - v konkretnem primeru na premičnine dolžnika, ni relevantno, ali ima dolžnik še odprt transakcijski račun oziroma ali je prejel od banke obvestilo o zaprtju računa, temveč predpostavka iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, to je, da izvršilni postopek še ni končan.

8. Pritožbena izvajanja, da je bil izvršilni postopek končan v trenutku, ko je bila izvršba na plačo in na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet neuspešna in so bila ta izvršilna sredstva dokončno izčrpana, je napačen. V situaciji kot je konkretna, ko je kot posledica neuspešne oprave izvršbe v zakonu predpisana posledica, da sodišče ustavi izvršbo (peti odstavek 141. člena ZIZ in tretji odstavek 133.a člena ZIZ), mora sodišče izdati sklep o ustavitvi postopka. Z njim konstitutivno ustavi opravljanje izvršbe. Šele ta akt sodišča - sklep o ustavitvi, ima pravne učinke. Z njegovo izdajo je odločeno o pravnem razmerju - končani izvršbi na konkretnem sredstvu ali predmetu izvršbe z učinkom ex tunc.(2)

9. V obravnavani zadevi je upnik podal predlog za novo sredstvo izvršbe na premičnine dolžnika 6. 3. 2015, medtem ko je sodišče odločilo o ustavitvi izvršbe na predhodno dovoljena sredstva izvršbe 9. 4. 2015. Sklep je postal pravnomočen 12. 10. 2015. Ob vložitvi predloga za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe in ob odločanju o tem predlogu dne 9. 4. 2015, sklep o ustavitvi postopka na predhodno dovoljena sredstva izvršbe in s tem končanem izvršilnem postopku, še ni bil pravnomočen. Prvostopenjska odločitev o nadaljevanju izvršbe na premičnine zato ni v nasprotju z zahtevo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. Pritožbo je kot neutemeljeno v tem delu zavrniti.

10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi ugovor dolžnika, da nima rubljivih premičnin in bo izvršba na ta sredstva neuspešna. Tak ugovor ne preprečuje dovolitve izvršbe, saj izvršitelj šele ob opravi le te, torej v fazi, ki sledi dovolitvi izvršbe, lahko ugotovi, ali dolžnik ima premičnine, ki so lahko predmet izvršbe.

11. Dolžnik ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo sredstvo izvršbe in hkrati preprečevali izvršbo na to sredstvo, ni navedel. Prvostopenjsko sodišče je zato njegov ugovor utemeljeno zavrnilo. Pritožba, v kateri dolžnik ponavlja ugovorne razloge, je sodišče druge stopnje po obrazloženem zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko to uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

- K pritožbi zoper sklep z dne 6. 11. 2015:

12. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, med katere po 293. členu ZIZ spadajo tudi stroški izvršitelja, predstavlja 38. člen ZIZ. Ta v petem odstavku določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

13. V obravnavani zadevi je upnik terjal povrnitev stroškov, ki so mu nastali z opravo dejanj po izvršitelju. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tej upnikovi zahtevi v skladu s citirano določbo utemeljeno sledilo. V obravnavani zadevi je bila s sklepom o izvršbi z dne 2. 3. 2005 in s sklepom z dne 8. 6. 2006 dovoljena ne le izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet ter njegovo plačo, temveč s sklepom o izvršbi na novo sredstvo izvršbe z dne 9. 4. 2015 tudi izvršba na dolžnikove premičnine. Slednja je bila utemeljeno dovoljena, saj dolžnik v danem roku terjatve iz sklepa o izvršbi ni prostovoljno poravnal, izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet in njegovo plačo pa je bila neuspešna. Prav tako je bila oprava premičninske izvršbe iz teh razlogov upravičena.

14. Neutemeljene so pritožbene trditve, da oprava izvršbe ni dopustna, da ni dovoljena in da ni podlage, ker sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine z dne 9. 4. 2015 še ni pravnomočen oziroma ni bil pravnomočen ob opravi izvršiteljevih dejanj rubeža. Po določbi prvega odstavka 46. člena ZIZ se namreč izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Zakon za opravo rubeža premičnin ne predpisuje izjeme.(3) Kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine še ni bil pravnomočen, je izvršitelj glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZIZ upravičeno opravil izvršilno dejanje rubeža premičnin dne 14. 9. 2015. 15. Kot je razvidno iz izvršiteljevega stroškovnika z dne 18. 9. 2015, njegovega poročila z dne 14. 9. 2015 in fotografij poštnega nabiralnika (l. št. 93), izvršitelj rubeža dne 14. 9. 2015 ni izvedel, ker dolžnika ni bilo doma. Kljub neizvedenemu rubežu, ker dolžnika ni bilo doma, pa je izvršitelj upravičen do plačila v višini 125 točk oziroma 26,25 EUR (vrednost točke je 0,21 EUR in je določena v drugem odstavku 6. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom - v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 18/2003, 35/2003). Po četrtem odstavku tarifne številke 1 Pravilnika namreč izvršitelju za rubež, če ta ni izveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, pripada plačilo v višini 25 % plačila po tarifni številki 1. Glede na vrednost terjatve 12.041,31 EUR je izvršitelj upravičen do 125 točk. Sodišče je izvršitelju utemeljeno priznalo tudi priglašene stroške kilometrine v znesku 4,50 EUR. Ti so mu z opravo neizvedenega rubeža nastali, izvršitelj pa jih je priglasil skladno z 11. členom Pravilnika. Prav tako izvršitelju za opravljena dejanja vpisa in seznanitve s spisom, obračuna obresti in obračuna stroškov, pripada nagrada kot jo določa Pravilnik (prvi odstavek 292. člena ZIZ). Ker je izvršitelj ta dejanja dejansko opravil, saj brez seznanitve s spisom ne bi mogel opraviti rubeža, medtem ko se obračun obresti in obračun stroškov nahajata v spisu l. št. 90 in 94, in ker je izvršitelj to nagrado priglasil skladno s prvo, drugo in sedmo alinejo tarifne številke 16 Pravilnika, je sodišče upniku te stroške skupaj z 22 % DDV utemeljeno priznalo in jih naložilo v plačilo dolžniku.

16. Iz navedenih razlogov je pritožba, ki sicer nekonkretizirano izpodbija posamezne stroške, neutemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo potem, ko tudi uradnih preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Sodišče sme le v določenih primerih predlagani predmet izvzeti ali izvršbo nanj omejiti ali na predlog dolžnika predlagano sredstvo izvršbe zamenjati z drugim.

Op. št. (2) : Deklaratorno naravo ima le sklep o ustavitvi, ki ga izda sodišče, če upnik umakne predlog za izvršbo v postopku še preden faza dovolitve preide v fazo oprave izvršbe.

Op. št. (3) : Zakon v drugem odstavku 46. člena ZIZ prepoveduje le poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen v primerih navedenih v tretjem odstavku 46. člena ZIZ.