Jedro

Z nastankom novih občin iz "preminule" občine je prišlo do pravnega nasledstva na poslovnem deležu in z zatrjevano sklenitvijo dogovora o ureditvi premoženjskopravnih razmerji med novonastalimi občinami tudi do delitve dotlej edinega poslovnega deleža na več poslovnih deležev.

V taki situaciji pa morajo družbeniki na novo urediti njihove pravice in obveznosti v družbi, opredeliti način upravljanja in organe upravljanja družbe, da bo upravljanje in delovanje družbe transparentno. Čeprav ZGD ne ureja situacije preoblikovanja družbe iz enoosebne družbe v družbo z več družbeniki, pa je po presoji pritožbenega sodišča edino logično in sprejemljivo, da vsi družbeniki soglasno sprejmejo družbeno pogodbo, v kateri morajo na novo urediti zgoraj navedena vprašanja upravljanja in delovanja družbe. Gre torej za situacijo, ki je primerljiva z ustanovitvijo nove družbe s sklenitvijo družbene pogodbe, ki pa jo morajo podpisaati vsi družbeniki (primerjaj 1. odstavek 409. člena ZGD).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče vpisalo uskladitev dejavnosti pri subjektu vpisa K.N. d.o.o., j. p., Novo mesto (1. točka izreka), zavrnilo pa je vpis spremembe in uskladitve višine vložkov ustanoviteljev (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka sklepa se je predlagatelj pravočasno pritožil, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za vpis spremembe in uskladitve višine vložkov ustanoviteljev. Pritožbi je priložil vse listine, ki jih je priložil tudi v zadevi Srg 1192/2001 in Srg 144/2002. Udeleženke so na pritožbo odgovorile in predlagale zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik zmotno meni, da je podlaga za vpis spremembe in uskladitve vložkov ustanoviteljev že s sklepom Srg 144/2002 z dne 14.2.2002 vpisana sprememba statuta družbe v družbeno pogodbo in vpis sklepa spuščine predlagatelja z dne 30.1.2002, ker niti sklepa skupščine družbe, niti vpisa spremembe statuta družbe v družbeno pogodbo nista bila izpodbijana. Iz priloženega spisa opr. št. Srg 144/2002 ni razvidno, da je bil sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Srg 144/2002 z dne 14.2.2002 o vpisu spremembe statuta v družbeno pogodbo objavljen v Ur.l. RS. Po 1. odstavku 43. člena ZSReg mora namreč sodišče vsak vpis v sodni register objaviti v Ur.l. RS. Po 3. odstavku 36. člena ZSReg ima tisti, ki meni, da je s sklepom o vpisu prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječi interes, ni pa mu bil vročen njegov prepis, možnost pritožbe v roku 30 dni od dneva, ko je bil izpisek vpisa objavljen v Ur.l. RS. Tako se pokaže, da predmetni sklep o vpisu spremembe statuta v družbeno pogodbo še ni pravnomočen, zato tudi ne more biti podlaga za vpis spremembe in uskladitve vložkov ustanoviteljev. Nesprejemljivo pa je tudi sklicevanje pritožnika na dejstvo, da skupščinskih sklepov o spremembi statuta v družbeno pogodbo in o ugotovitvi višine osnovnih vložkov in poslovnih deležev družbenikov ni nihče izpodbijal ali vložil "nične tožbe", saj je tožbo na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine po 2. odstavku 360. člena ZGD mogoče uveljavljati v roku treh let od vpisa sklepa v register, ta rok pa v obravnavanem primeru še ni potekel. Materialnopravno zmotno pa je tudi pritožbeno stališče, da v obravnavanem primeru, ker gre z ustanovitvijo novih občin na območju prejšnje zgolj za univerzalno pravno nasledstvo, družbena pogodba sploh ni potrebna in da po tretji alinei 32. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, zadostuje zgolj delitvena bilanca novonastalih občin kot dogovor javnega prava.

Nesporno je, da so s 1.1.1995 na območju Občine Novo mesto nastale nove občine: Mestna občina Novo mesto, Občina Šenjernej in Občina Škocjan, s 1.1.1999 pa na območju Mestne občine Novo mesto poleg te še Občina Dolenjske Toplice, Občina Mirna Peč in Občina Žužemberk. Z dogovori o ureditvi premoženjskopravnih razmerji naj bi novonastale občine potrditvi predlagatelja opredelile tudi kapitalske deleže vsake od njih v K.N., j.p., d.o.o. Novo mesto. Višine kapitalskih deležev vsake od novonastalih občin pa pritožnik z dogovorom o ureditvi premoženjskopravnih razmerji med Mestno občino Novo mesto, Občino Šentjernej in Občino Škocjan, objavljenim v Ur.l. RS, št. 70/99 in z dogovorom o ureditvi premoženjskopravnih razmerji med Mestno občino Novo mesto, Občino Dolenjske Toplice, Občino Mirna Peč in Občino Žužemberk, objavljenim v Ur.l. RS, št. 68/2001, ni izkazal. Prvonavedeni dogovor pa se v točki 4.1. sklicuje na osnovno gradivo, za katerega pritožnik pojasnjuje, da je to že predlogu za vpis pod opr. št. Srg 1192/2001 in pritožbi priložen "osnutek 10". Navedeni "osnutek" pa je formalno pomanjkljiv, saj ga predstavniki novonastalih občin niso podpisali. Pa tudi sicer opredelitev kapitalskih deležev Mestne občine Novo mesto, Občine Šentjernej in Občine Škocjan v J.P.K., Novo mesto, v njem, niso enaki deležem, ki jih opredeljuje družbena pogodba in ki naj bi bili po predlogu vpisani v sodni register v višini osnovnih vložkov. V točki 13.1. "osnutka" namreč poslovni delež Občine Šentjernej znaša 5,11%, Občine Škocjan pa 1,23%, po družbeni pogodbi pa delež Občine Šentjernej 4,47%, Občine Škocjan pa 1,07%. Predlog za vpis spremembe in uskladitve višine vložkov ustanoviteljev torej ni skladen niti z zatrjevano sprejeto delitveno bilanco med novo nastalimi občinami.

Sicer pa je vse navedene listine ocenjevalo prvostopenjsko sodišče že v postopku pod opr. št. Srg 1192/2001, pa tudi pritožbeno sodišče ob izdaji sklep opr. št. IV Cpg 2/2003 z dne 26.3.2003. Pritožbeno sodišče pa tudi ne soglaša s pritožbenim stališčem, da za vpis spremembe ustanoviteljev in njihovih deležev družbena pogodba niti ni potrebna. Pred nastankom novih občin je bila edini ustanovitelj predlagatelja le Občina Novo mesto. K.N., j.p., d.o.o. je bila enoosebna družba, v kateri vsa upravljalska upravičenja uresničuje edini družbenik. Z nastankom novih občin iz "preminule" občine je prišlo do pravnega nasledstva na poslovnem deležu in z zatrjevano sklenitvijo dogovora o ureditvi premoženjskopravnih razmerji med novonastalimi občinami tudi do delitve dotlej edinega poslovnega deleža na več poslovnih deležev. V taki situaciji pa morajo družbeniki na novo urediti njihove pravice in obveznosti v družbi, opredeliti način upravljanja in organe upravljanja družbe, da bo upravljanje in delovanje družbe transparentno. Čeprav ZGD ne ureja situacije preoblikovanja družbe iz enoosebne družbe v družbo z več družbeniki, pa je po presoji pritožbenega sodišča edino logično in sprejemljivo, da vsi družbeniki soglasno sprejmejo družbeno pogodbo, v kateri morajo na novo urediti zgoraj navedena vprašanja upravljanja in delovanja družbe. Gre torej za situacijo, ki je primerljiva z ustanovitvijo nove družbe s sklenitvijo družbene pogodbe, ki pa jo morajo podpisaati vsi družbeniki (primerjaj 1. odstavek 409. člena ZGD). Nesprejemljivo pa je tudi pritožbeno sklicevanje na 6. člen Odloka Mestne občine Novo mesto (Ur.l. RS, št. 68/96) o preoblikovanju K.N., j.p., d.o.o., po katerem naj bi ustanoviteljske pravice do K.N., j.p., d.o.o., v skladu s 100.a členom Zakona o lokalni samoupravi izvajala Mestna občina Novo mesto. Že 100.a člen ZLS, ki ga je kasneje nadomestila odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-4/99 (Ur.l. RS, št. 59/99), pa je določal, da ustanoviteljske pravice do javnih podjetji, ustanovljenih za območje več občin, dokler se občine ne dogovorijo o izvrševanju le-teh, izvršujejo organi občine, v kateri je sedež javnega podjetja, vendar le ob soglasju organov vseh občin na tem območju. Upoštevaje 100.a člen ZSL oziroma citirano odločbo Ustavnega sodišča RS v povezavi s 1. odstavkom 409. člena ZGD je zato edino logično in sprejemljivo stališče, da je potrebna sklenitev družbene pogodbe predlagatelja le ob soglasju vseh družbenic - novonastalih občin.

Ob povedanem se izkaže, da je odločitev registrskega sodišča pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).