Jedro

Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki predloži napačno pooblastilo (na primer, pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo del tožničinega primarnega tožbenega zahtevka, s katerim od sodišča zahteva, naj razsodi, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice v korist toženca pri nepremičninah z ID znaki: parcela ... do 1/3, parcela ... do celote, del stavbe ... do celote in del stavbe ... do celote, ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se pri navedenih nepremičninah izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist toženca in ponovno vpiše lastninska pravica v korist tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja: - Po kateri določbi Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21, ZZK-1) naj se presoja izbrisna tožba, s katero se izpodbija vknjižba, ki je bila v zemljiški knjigi izvedena na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, kateremu je predlagatelj (namesto zavezovalnega pravnega posla in zemljiškoknjižnega dovolila) priložil pravnomočno sodno odločbo, v kateri je določena obveznost zemljiškoknjižnega lastnika, da predlagatelju izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, sicer to listino nadomesti (ta) sodba, zlasti upoštevaje izjemne okoliščine konkretnega primera, ko zemljiškoknjižni lastnik (tj. tožeča stranka) obveznosti iz pravnomočne sodne odločbe, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, skladno s prisilnimi predpisi, ni mogla prostovoljno izpolniti?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Novo pooblastilo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva – to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve. Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo je namreč povezana s posebnim preudarkom stranke in njenega odvetnika, kar se izraža tudi tako, da stranka podpiše novo pooblastilo potem, ko je bila seznanjena z vsebino odločbe, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo.1

6. V konkretnem primeru je bila pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 407/2022 z dne 15. 12. 2022 odvetniku tožnice vročena 18. 1. 2023. Na pooblastilu tožnice, ki ga je priložil vloženemu predlogu za dopustitev revizije, pa je zapisan datum 24. 7. 2019, kar je pred izdajo izpodbijane drugostopenjske sodbe. Navedenega tudi ne more spremeniti zapis na pooblastilu, da gre za pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper navedeno sodbo, ki se po odtenku črnila in pisavi očitno ne ujema s podpisom tožničine zakonite zastopnice in njenim zapisom firme družbe ter datuma.

7. Vrhovno sodišče nima zakonskega pooblastila, da stranko, ki ne pozabi predložiti pooblastila, pač pa predloži napačno pooblastilo (npr. pooblastilo, ki ni novo), poziva na odpravo pomanjkljivosti. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da za odvetnika kot pravnega strokovnjaka ne more biti pretirano zahtevno opravilo, da predloži pravilno in popolno pooblastilo. Ker je odvetnik pravni strokovnjak, je razumljivo pričakovanje, da ve, kakšne so formalne zakonske zahteve v zvezi s pooblastili.2 Takojšnje zavrženje predloga za dopustitev revizije, ki mu ni predloženo pravilno pooblastilo, tako ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS).3

8. Ker torej predloženo pooblastilo ni novo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).

9. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS II DoR 303/2021 z dne 1. 9. 2021 in II DoR 146/2017 z dne 22. 6. 2017 ter sklep Ustavnega sodišča RS Up-296/02 z dne 4. 2. 2003. 2 Odločba Ustavnega sodišča U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011. 3 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II DoR 182/2021 z dne 21. 7. 2021.