Jedro

V sporni zadevi gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1 in v 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Pritožba sicer pravilno poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 16. 2. 2017 v prvem odstavku izreka in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 28. 11. 2016 v drugem odstavku izreka ter določilo, da dodatek za nego otroka znaša 200,00 EUR mesečno in se usklajuje skladno z določili Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Hkrati je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v višini 471,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15 dnevnega roka za izpolnitev do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Citira 79. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 26/2014, v nadaljevanju: ZSDP-1) in Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 89/2014, v nadaljevanju: Pravilnik) ter povzema potek postopka in posamezne odločitve. V zvezi z dokončno odločbo z dne 16. 2. 2017 navaja, da je zdravniška komisija ugotovila, da tožničina hči B.B. z diagnozo, ki izhaja iz medicinske dokumentacije v spisu, potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika - 5. točka seznama težkih, kroničnih bolezni in stanj in po prvem odstavku 2. člena ter po drugem odstavku 3. člena Pravilnika. Zdravniška komisija je ugotovila, da ima B.B. zmerno motnjo v duševnem razvoju in je težje gibalno ovirana. Epilepsija ni rezistentna za terapijo, zato je ne morejo uvrstiti v 6. člen 3. točke Pravilnika. Sodišče je v sodbi ugotovitev, da je pri tožničini hčerki podano tako zdravstveno stanje, ki opravičuje višji dodatek za nego otroka v znesku 200,00 EUR le skopo utemeljilo v 7. točki obrazložitve. Navedlo je le, da ugotovljeno zdravstveno stanje tožničine hčerke, katerega sodišče povzema v 6. točki obrazložitve sodbe, predstavlja dejanski stan iz tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1 v zvezi s 5. točko Seznama hudih bolezni. Vztraja, da skladno z določbami ZSDP-1 in Pravilnika ter skladno s Seznamom hudih bolezni, staršem oziroma v konkretnem primeru tožnici, na podlagi zdravstvenega stanja, kot je ugotovljeno pri tožničini hčerki, lahko pripada samo nižji dodatek za nego otroka v višini 100,00 EUR, kar je bilo tožnici tudi z izpodbijanima odločbama pravilno priznano. Do višjega dodatka za nego otroka so upravičeni otroci iz tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1, to so otroci s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirani otroci, ki jih podrobneje določa Pravilnik ali otroci z določenimi bolezni iz Seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na podlagi pediatrične klinike. Iz mnenja zdravniške komisije druge stopnje, ki je povzeto v izpodbijani dokončni odločbi je razvidno, da gre pri tožničini hčerki za zmerno motnjo v duševnem razvoju in ne za težko motnjo v duševnem razvoju po 3. točki drugega odstavka 2. člena Pravilnika ter da je tožničina hčerka težje gibalno ovirana, ne pa težko gibalno ovirana kot to določa druga točka drugega odstavka 3. člena Pravilnika in navedeni stanji ne opravičujeta tožnice oziroma starša do višjega dodatka. V izpodbijani sodbi se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi oprlo na ugotovitev, da tožničina hčerka potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika (5. točka Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj). Pri tem tožena stranka poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka, kar v konkretnem primeru predstavlja le 10. točka Seznama, ki vsebuje tudi kriterije za višji dodatek. Seznam hudih bolezni v 5. točki, na katero se sklicuje sodišče v sodbi, določa določena bolezenska stanja (nekatera so prisotna tudi pri tožničini hčerki), med drugim kromosomopatija oziroma genske bolezni s posledično vsaj zmerno motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju oziroma funkcionalno gibalno oviranostjo. Opozarja, da navedena 5. točka Seznama bolezni, ne določa kriterijev, ki bi sploh dopuščali višji dodatek za nego otroka. Meni, da staršu lahko pripada višji dodatek za nego otroka po navedenem 6. členu Pravilnika, če otrok izpolnjuje pogoje po 10. točki seznama hudih bolezni. Tožnici na podlagi zdravstvenega stanja hčerke B.B. pripada samo nižji dodatek za nego otroka v višini 100,00 EUR. V obravnavanem primeru tudi ne pride v poštev uporaba 7. člena Pravilnika glede na mnenje zdravniške komisije druge stopnje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica vztraja, da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Iz dokumentacije in ugotovitev zdravniške komisije tožene stranke nedvomno izhaja, da ima tožničina hči B.B. kromosomopatijo oziroma gensko bolezen in da ima zmerno oziroma težjo gibalno oviranost in da ima zmerno motnjo v duševnem razvoju. Tožena stranka se nesmiselno sklicuje na 6. člen Pravilnika in 10. točko Seznama. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 16. 2. 2017, s katero je zavrnila tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 28. 11. 2016. S slednjo je Center za socialno delo odločil, da je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka B.B. za čas od 1. 12. 2016 do 30. 11. 2017 (prvi odstavek) in da dodatek za nego otroka znaša 100,00 EUR mesečno in se uskladi skladno z določili ZUTPG ter da ta odločba nadomesti odločbo Centra za socialno delo A. z dne 17. 3. 2016 (drugi odstavek). Sporno v tej zadevi je, ali je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka v višjem znesku.

7. Pravna podlaga v obravnavani zadevi je ZSDP-1. Ta v 79. členu določa dodatek za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pri tem je višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov opredeljena v višini 100,00 EUR mesečno (prvi in drugi odstavek 79. člena ZSDP-1). V tretjem odstavku pa je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke oziroma otroke z določenimi boleznimi iz Seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in ta znaša 200,00 EUR mesečno.

8. V obravnavanem primeru iz mnenja zdravniške komisije druge stopnje z dne 10. 1. 2017 izhaja, da tožničin otrok B.B. sodi med zmerno gibalno ovirane in da ni navedena težka motnja v duševnem razvoju in da gre pri njej za kromosomopatijo s posledično vsaj zmerno motnjo v gibalnem razvoju (6. člen točka 5). Glede motnje v duševnem razvoju in glede gibalne oviranosti enako izhaja tudi iz mnenja z dne 31. 1. 2017 in sicer, da ima otrok zmerno motnjo v duševnem razvoju in je težje gibalno oviran, da pa epilepsija ni rezistentna na terapijo in da otroka zato ni mogoče uvrstiti v 6. člen točka 3. 9. Po 6. členu Pravilnika se za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot 6 mesecev. V prilogi 1, Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj so pod točko 3 določene epilepsije, neodzivne na zdravljenje ter pod točko 5 kromosomopatija s posledično vsaj zmerno motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju oziroma funkcionalno gibalno oviranostjo.

10. Iz mnenj zdravniških komisij, kakor tudi iz dokumentacije res ne izhaja, da bi šlo pri tožničinem otroku B.B. za težko motnjo v duševnem razvoju in za težko gibalno oviranost. Je pa iz mnenj razvidno, da gre pri tožničini hčerki za zmerno motnjo v duševnem razvoju in za težjo gibalno oviranost. Pri tožničini hčerki tudi ni bilo ugotovljeno, da bi šlo pri njej za epilepsijo, neodzivno na zdravljenje in torej za stanje iz 3. točke Seznama težkih, kroničnih bolezni in stanj. Kot izhaja iz mnenja zdravniške komisije druge stopnje pa je bilo ugotovljeno, da gre pri njej za kromosomopatijo s posledično vsaj zmerno motnjo v gibalnem razvoju. S tem pa so izpolnjeni pogoji po 6. členu Pravilnika točka 5 Seznama.

11. Navedena ugotovitev pomeni, da gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1 in v 6. členu Pravilnika. Pritožba sicer pravilno poudarja, da ni mišljen celoten seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, pač pa le točno določene bolezni in sicer tiste, ki so v tem seznamu izrecno navedene, da jim lahko pripada višji dodatek za nego otroka. Zmotno pa je stališče, da to v konkretnem primeru predstavlja le 10. točka Seznama in da mora otrok izpolnjevati pogoje po 10. točki Seznama hudih bolezni, torej tudi v primeru, če pri otroku ne gre za hudo bolezen navedeno pod 10. točko. Kriteriji določeni v 10. točki za priznanje višjega dodatka za nego otroka se nanašajo samo na bolezen, navedeno v tej točki in ne na ostale bolezni, kot zmotno meni pritožba.

12. Ker so pod naslovom I "Kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo" določeni od 2. do 7. člena Pravilnika, torej tudi otroci iz 6. člena Pravilnika, med katere pa po prepričanju pritožbenega sodišča glede na mnenje zdravniške komisije druge stopnje sodi tudi tožničina hčerka B.B., je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo in odločilo tako, kot je razvidno iz izreka prvostopne sodbe. Iz enakih razlogov in dodatne obrazložitve je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede stroškov odgovora na pritožbo pa je v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s 155. členom ZPP odločilo, da jih tožnica krije sama, saj z njim ni v ničemer pripomogla k razjasnitvi sporne zadeve.