Jedro

Bistveno je, da pritožnica prek obravnavane neenake uporabe procesnih določb v dveh primerljivih gospodarskih sporih ni izkazala takšne kršitve procesnih jamstev, ki bi preko pridržka javnega reda terjala odrek priznanja sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa predlagateljici in udeleženki na njeni strani povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer predlagateljici 2.126,52 EUR, udeleženki pa 357,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je s sklepom I R 67/2003-6 z dne 9. 3. 2004 v Republiki Sloveniji priznalo sodbo Gospodarskega sodišča v Beogradu XXVIII-P-6382/95 z dne 18. 2. 1998, ki je postala pravnomočna dne 28. 9. 2000 in s katero je bilo nasprotni udeleženki naloženo plačilo 985.066 USD z obrestmi ter povračilo pravdnih stroškov predlagateljice v višini 50.000,00 DIN. Zoper navedeni sklep je nasprotna udeleženka vložila ugovor. V prvem odločanju o ugovoru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne I R 67/2003-11 z dne 4. 5. 2004 ugovor nasprotne udeleženke zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je na pritožbo nasprotne udeleženke s sklepom Cpg 4/2004-4 z dne 28. 2. 2006 sklep o ugovoru razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. V ponovnem odločanju o ugovoru je sodišče prve stopnje s sklepom I R 8/2006-99 z dne 5. 4. 2013 ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje I R 67/2003-6 z dne 9. 3. 2004 in zavrnilo predlog za priznanje tuje sodne odločbe - sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu XXVIII-P-6382/95 z dne 18. 2. 1998. 3. Na pritožbo predlagateljice in dveh pritožb udeleženke na njeni strani je Vrhovno sodišče s sklepom Cpg 6/2013-3 z dne 25. 2. 2014 sklep o ugovoru I R 8/2006-99 z dne 5. 4. 2013 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj glede na pomanjkljiv dokazni postopek ni moglo presoditi (tudi) pritožbenih navedb predlagateljice glede obstoja vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo po 101. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP).

4. V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje s sklepom I R 351/2014 z dne 13. 2. 2015 (v nadaljevanju izpodbijanim sklepom) v delu, pomembnem za to odločanje, zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep I R 67/2003 z dne 9. 3. 2004 s stroškovno posledico (III. in IV. točka izreka).

5. Zoper III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa je nasprotna udeleženka vložila pritožbo, v kateri uveljavlja razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotna udeleženka predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagateljice za priznanje tuje sodne odločbe, oziroma da razveljavi izpodbijani sklep v III. in IV. točki izreka in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

6. Pritožba nasprotne udeleženke je bila vročena predlagateljici in udeleženki na njeni strani, ki obe v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev s stroškovno posledico.

7. Vrhovno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi upoštevalo dejstva in dokaze, ki so jih, upoštevaje vsebino njegovega sklepa Cpg 6/2013-3 z dne 25. 2. 2014, v novem postopku navajali oziroma predlagali predlagateljica, nasprotna udeleženka in udeleženka na strani predlagateljice (smiselno drugi odstavek 362. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in 111. členom ZMZPP).

Pravno relevantna dejstva V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno naslednje dejansko stanje: - V zadevi Gospodarskega sodišča v Beogradu XXVIII-P-6382/95, ki se je vodila tudi pod drugimi opravilnimi številkami, je predlagateljica nastopala kot tožnica, nasprotna udeleženka pa kot toženka. V tej zadevi je bila izdana sodba z dne 24. 10. 1989, ki je bila razveljavljena s sklepom Višjega gospodarskega sodišča Srbije z dne 23. 5. 1991. V ponovljenem postopku je bila dne 18. 2. 1998 izdana sodba, ki je bila potrjena s sklepom Višjega gospodarskega sodišča z dne 28. 9. 2000. - V zadevi Gospodarskega sodišča v Beogradu XVIII-P-19205/89, ki se je vodila tudi pod drugimi opravilnimi številkami, je nasprotna udeleženka nastopala kot tožnica, predlagateljica in SFRJ - Zvezna uprava kontrole letenja iz Beograda (sedaj pravna naslednica Republika Srbija) pa kot toženki. V tej zadevi je bil s sklepom z dne 29. 12. 1991 (pravilno 26. 12. 1991) postopek prekinjen. V obrazložitvi je bilo zapisano, da se stranka nahaja na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov odrezano od sodišča. Prekinjeni postopek se je nadaljeval 3. 4. 2000. Postopek je bil iz drugega razloga nato ponovno prekinjen dne 23. 3. 2006 in se je nadaljeval dne 31. 3. 2011. Prvostopenjska odločba v tej zadevi še ni (bila) izdana.

O utemeljenosti pritožbe

8. Bistvo pritožbenih navedb zoper izpodbijani sklep je mogoče strniti v očitek neenake uporabe iste procesne določbe v dveh očitno primerljivih gospodarskih sporih. Po stališču pritožnice (nasprotne udeleženke) naj bi neenaka uporaba procesnih določb o prekinitvi postopka preko zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva v okoliščinah konkretne zadeve „zadoščala“ za uporabo instituta pridržka javnega reda po 100. členu ZMZPP. Ker je Vrhovno sodišče svoje stališče glede pridržka javnega reda v tej zadevi že zavzelo, se v celoti sklicuje na obrazložitev iz sklepa Cpg 6/2013-3 z dne 25. 2. 2014 (glej 11. do 19. točko obrazložitve). V ponovljenem postopku pred prvostopenjskim sodiščem namreč nobena od udeleženk ni navajala nič novega glede uporabe 100. člena ZMZPP. Sicer pa se je v ponovljenem postopku ugotavljal obstoj vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo po 101. členu ZMZPP, pri čemer je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da vzajemnost obstaja. Ker pritožnica pogoja vzajemnosti v pritožbi ni problematizirala, Vrhovno sodišče v nadaljevanju odgovarja le na bistvene pritožbene očitke o uporabi 100. člena ZMZPP, glede na svoje že zavzeto stališče o pridržku javnega reda.

9. Bistveno je, da pritožnica preko obravnavane neenake uporabe procesnih določb v dveh primerljivih gospodarskih sporih ni izkazala takšne kršitve procesnih jamstev, ki bi preko pridržka javnega reda terjala odrek priznanja sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu XXVIII-P-6382/95 z dne 18. 2. 1998. Ker očitki o nezakonito vodenem pravdnem postopku srbskega sodišča niti niso bili naperjeni zoper postopek izdaje sodbe, ki je predmet priznanja v tem postopku, je materialnopravno pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ugovora nasprotne udeleženke zoper sklep o priznanju sodbe v zadevi XXVIII-P-6382/95 z dne 18. 2. 1998. 10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi 100. člena ZMZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje napačen pomen pripisalo razlagi srbskega zakona o pravdnem postopku (Zakona o parničnom postupku)(1) ter procesni aktivnosti nasprotne udeleženke tako v postopku XXVIII-P-6382/95 kot tudi v postopku XVIII-P-19205/89.(2) Pritožnica pritožbene očitke gradi predvsem na zatrjevanju nedopustne neenake uporabe istih procesnih določb glede na (domnevno) nezakonito voden postopek v vzporedni zadevi XVIII-P-19205/89. Vendar pa na podlagi vsega procesnega gradiva ni mogoče zaključiti, da bi bila neuporaba določb o prekinitvi postopka v zadevi XXVIII-P-6382/95 sredstvo za neenako obravnavanje domačih in tujih pravnih subjektov. V tem kontekstu je predvsem relevantna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi v postopku XXVIII-P-6382/95 sama predlagala prekinitev postopka. Zato je, z vidika strogih meril 100. člena ZMZPP, srbskemu sodišču toliko težje očitati arbitrarnost v zvezi z zatrjevano neenako obravnavo strank. Čeprav drži, da prekinitev postopka ni v dispoziciji strank, pa ne drži pritožbena navedba, da stranka prekinitve ne bi mogla predlagati. Končno pa je izpodbijani sklep v delu, v katerem obravnava pomen strankine aktivnosti v postopku, tudi funkcionalno logičen ter omogoča preizkus, zaradi česar očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

11. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi zatrjevane ne-opredelitve pritožbenega sodišča do navedb nasprotne udeleženke o prekinitvah v postopku XVIII-P-19205/89, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja obširna obravnava pomena tega postopka z vidika uporabe instituta pridržka javnega reda, pri čemer se je prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo le do tistih navedb nasprotne udeleženke, ki so bile bistvene z vidika presoje uporabe 100. člena ZMZPP. Ker predmet priznanja v tem postopku ni odločba iz postopka XVIII-P-19205/89, so pravno ne-relevantne obširne pritožbene navedbe glede zatrjevane kršitve Sporazuma o vprašanjih nasledstva in kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, vse vezano na postopanje srbskega sodišča v zadevi XVIII-P-19205/89. Kočno izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z očitano kršitvijo iz 8. člena drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve obravnave Zakona o Skladu RS za sukcesijo (v nadaljevanju ZSSuk), saj očitno ne gre za predpis in udeleženkine navedbe, ki bi bile pravno relevantne za odločitev v tej zadevi. ZSSuk je namreč zaradi ureditve razmerij iz nasledstva nekdanje SFRJ urejal le prekinitev postopkov pred nacionalnimi sodišči (15.č člen).

12. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih navaja nasprotna udeleženka v pritožbi, in tudi ne razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP). Zato je Vrhovno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (I. točka izreka).

O stroških postopka

13. Ker nasprotna udeleženka v postopku ni uspela, mora kriti pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP). Predlagateljici in udeleženki na njeni strani mora povrniti potrebne stroške pritožbenega odgovora (155. člen ZPP) – II. točka izreka. Gre za priglašene stroške, ki v seštevku (skupaj z davkom na dodano vrednost) znašajo za predlagateljico 2.126,52 EUR ter za udeleženko na njeni strani 357,00 EUR. Od priznanih stroškov gredo za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Uradni list SFRJ, št. 4/1977, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, vključno s tistimi, objavljenimi v Uradnem listu SFRJ, št. 35/1991. Op. št. (2): Pritožnica ne izpodbija dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede opustitve aktivne udeležbe v zatrjevano primerljivem gospodarskem sporu, pri čemer naj bi ravno tek tega postopka dokazoval očitno različno uporabo iste procesne določbe oziramo neenako („šikanozno“) obravnavo pritožnice v drugem gospodarskem sporu.